Kvarkadabra - časopis za tolmačenje znanosti

Hrana ni večna vojna med škodljivim in koristnim

Prvo industrijsko pripravljeno otroško hrano, ki naj bi po svoji hranilni sestavi enakovredno nadomestila materino mleko, je sredi 19. stoletja iznašel nemški kemik, baron Justus von Liebig. Čeprav so njegovo formulo oglaševali kot popoln obrok, se je kmalu izkazalo, da naravnega materinega mleka ni mogoče tako preprosto ponarediti, kot se je sprva zdelo. V mlečni formuli so namreč manjkale tako… beri dalje

Grofica Ada Lovelace – pionirka računalništva

Danes bi svoja spoznanja predstavil na novinarski konferenci, a ker se je pisalo leto 1833, je matematik Charles Babbage raje priredil domačo zabavo za petične goste oziroma salon, kot so takrat imenovali takšna srečanja. Med povabljenimi so bili ugledni… beri dalje

Filmska zvezda, ki je bila v prostem času izumiteljica

Zgodba se sliši skorajda neverjetno: slavna igralka, o kateri časopisi pišejo kot o najlepši ženski na svetu, ima že vrh glave zabav in zvezdniškega blišča, zato se s prijateljem avantgardnim skladateljem tik pred drugo svetovno vojno odloči, da bo razvila… beri dalje

Kdo zna najbolje napovedati prihodnost?

Marca 1951 so ameriške tajne službe v varnostnem poročilu zapisale, da obstaja resna možnost (serious possibility) napada vzhodnega bloka na Jugoslavijo. Vodilni analitik Cie Sherman Kent se je o nevarnosti sovjetske invazije na Jugoslavijo nekaj dni po… beri dalje

Država kot glavni motor tehnološkega razvoja

Uspešna izstrelitev prvega umetnega zemeljskega satelita 4. oktobra 1957, ki ga je z izstrelišča Bajkonur v vesolje poslala takratna Sovjetska zveza, je Američane šokirala in prestrašila. Ne zgolj zato, ker so se bali, da so sedaj v dosegu ruskih raket, ampak… beri dalje

Rojstvo temačnega interneta

Raziskovalni laboratorij ameriške mornarice (US Naval Research Laboratory) velja za elitno znanstveno ustanovo, v kateri so razvili že mnoge, tudi za civilne namene izjemno uporabne tehnologije, kot sta denimo radar in satelitski navigacijski sistem GPS.… beri dalje

Moč nevednosti in negotovosti

Nekdo vam ponudi denarno nagrado, če iz košare, v kateri je sto kroglic rdeče in črne barve, miže izvlečete rdečo. Ob tem vas sooči z naslednjo dilemo: bi kroglico raje vlekli iz prve košare, v kateri je natanko polovica rdečih in polovica črnih kroglic, ali… beri dalje

Ali lahko parazit vpliva na obnašanje ljudi?

Toxoplasma gondii je parazitska pražival, ki pri človeku povzroča toksoplazmozo, eno najbolj razširjenih parazitskih bolezni. Čeprav je toksoplazma enocelični organizem, ima bistveno bolj zapleteno genetsko zasnovo kot bakterije. Razmnožuje se samo v… beri dalje

Industrija sreče

Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko natančno in podrobno sledimo zelo raznolikim vidikom svojega življenja, ki jim sicer težko namenjamo trajno pozornost. Če postavimo telefon zvečer na posteljo, lahko preko tresenja blazine spremlja naše premikanje in… beri dalje

Odprava "podzemnih astronavtk" in odkritje nove človeške vrste

Ameriški paleoantropolog Lee Berger, profesor na Univerzi Witwatersrand v južnoafriškem Johannesburgu, je v začetku oktobra 2013 kar z oglasom na facebooku in twitterju iskal sodelavce za svoj novi raziskovalni projekt. Marsikdo, ki je prebral poziv, se je… beri dalje

Kdo je lastnik celic in genov našega telesa?

Jeseni leta 1976 je John Moore ugotovil, da slabo počutje, krvavenje dlesni in otekel trebuh niso le posledica napornega delovnika, ki ga je imel kot nadzornik plinovoda čez Aljasko. Po posvetu z zdravnikom se je odločil, da nadaljnje preiskave opravi v… beri dalje

Nevarna zmes strastne ljubezni in logike

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej… beri dalje

Vojna zapisov: Zakaj digitalno glasbo pravilno sliši le človeško uho?

Nemški profesor akustike Eberhard Zwicker je vrsto let preučeval načine, kako ljudje zaznavamo zvoke. Po mnogih eksperimentih je prišel do pomembnega spoznanja: človeško uho ne deluje po enakih načelih kot mikrofon. Je čutilo, ki se je skozi evolucijo posebej… beri dalje

Sestavki po področjih:

Naroči se:

Kazalo:

V enkratnem znesku:

Možnost redne mesečne donacije:

Najlepša hvala!
the genius cover front 400
thumb Kvarkadabra pri zdravniku
thumb Kratke zgodbice o skoraj vsem
zakaj je nebo modro srednja
Naslovka

Drugi o nas:

Zakaj elektrone narišemo kot kroglice, kaj pa, če so podobni krompirju? Ali lahko svetloba kaj premakne? Kako naj vem, ali sem opazil NLP? Ali ima čas hitrost? Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara ? Zakaj nogometna žoga v zraku nenadoma spremeni smer? Zakaj nas bolj zebe, če stojimo na vetru? To so k nekatera izmed številnih vprašanj, kij ih radovedneži vsak dan naslavljajo na skupino ustvarjalcev spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Vsi odgovori se sicer skrivajo za besedami, kot so fizika, matematika, kemija, ki marsikomu poženejo strah v kosti, vendar pa se Kvarkadabra »bavbava« loteva na čisto drugačen, prijazen način.
Dnevnik
Why do short-sighted people see better when they squint? How does a microwave oven work? What is the twins paradox in relativity theory? The answer to these questions and to hundreds of others can be found in the amazing on-line journal known as Kvarkadabra, a jewel of scientific popularisation from Slovenia. Fuelled by around 15 passionate young researchers (biophysicists working side by side with chemists, mathematicians and philosophers), this site offers an animated, high-quality forum, book reviews, a scientific glossary, a look at research news and much more, such as a wide-ranging series of one-on-one conferences. The Slovenian language is no barrier to the dissemination of ideas. Why not be inspired by Kvarkadabra, and experience a wonderful example of sharing science?
research*eu