Kvarkadabra - časopis za tolmačenje znanosti

Nevarna zmes strastne ljubezni in logike

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se… beri dalje

Vojna zapisov: Zakaj digitalno glasbo pravilno sliši le človeško uho?

Nemški profesor akustike Eberhard Zwicker je vrsto let preučeval načine, kako ljudje zaznavamo zvoke. Po mnogih eksperimentih je prišel do pomembnega spoznanja: človeško uho ne deluje po enakih načelih kot mikrofon. Je čutilo, ki se je skozi evolucijo posebej… beri dalje

Algoritem, ki napove sodbo sodišča

V prvi polovici 19. stoletja se je francoski filozof Auguste Comte ukvarjal z idejo, da bi družbo preučeval na enak način, kot naravoslovni znanstveniki raziskujejo delovanje narave. Nadejal se je, da bo podobno, kot je Newton razkril univerzalne zakone… beri dalje

Kako sprememba miselnosti vpliva na fiziologijo telesa

Psihologinja Alia Crum z univerze Harvard je leta 2007 izvedla zanimiv eksperiment, v katerem je sodelovalo 84 sobaric iz sedmih ameriških hotelov. Zanimalo jo je, kako različne interpretacije tega, kar počnejo v službi, vplivajo na njihovo kondicijo, počutje… beri dalje

Rojstvo logike iz krize grške demokracije

Pravila mišljenja oziroma sklepanja so univerzalna in so skupna vsem ljudem. Podobno kot matematika je tudi logika temelj vsakega mišljenja, ne glede na to, kdo in kdaj misli, o čem razmišlja in v kateri kulturi je bil vzgojen. Vendar je do sistematičnega… beri dalje

CRISPR - biotehnologija prihodnosti

Ne zgodi se pogosto, da bi dve najprestižnejši znanstveni reviji, Nature in Science, hkrati zavrnili objavo rezultatov odmevne raziskave, pri čemer bi za svojo odločitev navajali zgolj etične pomisleke. V začetku aprila 2015 so kitajski znanstveniki javnost… beri dalje

Ko narava obmolkne

Ne zgodi se pogosto, da bi ena sama knjiga, v kateri so preprosto in razumljivo predstavljena najnovejša znanstvena dognanja, povsem spremenila predstavo, ki jo imamo ljudje o svetu. Pred štiristo leti je to uspelo Galileju s knjigo Sidereus Nuncius, v kateri… beri dalje

Epigenetika - kar imamo zapisano v genih, ni nujno naša usoda

Če bi molekulo DNK iz celice človeškega telesa povsem raztegnili v dolgo dvojno vijačnico, bi njena dolžina znašala kar dva metra. To je 400.000-krat več od velikosti celičnega jedra, v katerem se molekula nahaja. Povsem na mestu je zato vprašanje, kako je… beri dalje

Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta

Leta 1985 so takrat povsem novo stavbo Cankarjevega doma v centru Ljubljane za več kot dva meseca zaprli. Javnost so obvestili, da bodo izvajali redna vzdrževalna dela, v resnici pa se je kulturni hram, ki je bil takrat edina klimatizirana stavba v Ljubljani,… beri dalje

Prosojna digitalna prihodnost

Pred nekaj več kot pol milijarde let se je na Zemlji v razmeroma kratkem času pojavilo zelo veliko novih oblik življenja. Nenadnemu izbruhu kreativnosti in raznolikosti žive narave pravimo kambrijska eksplozija, saj so v obdobju le nekaj milijonov let… beri dalje

Pri zdravljenju cilj opravičuje sredstva?

Leta 1993 so znanstveniki v medicinski reviji The Lancet objavili izsledke zanimive raziskave, v kateri so primerjali podatke o 28.169 umrlih Američanih kitajskega rodu s podatki o 412.632 naključnih Američanih, ki so imeli v mrliškem listu napisano, da so… beri dalje

Etična zaveza znanosti

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”[1] obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več… beri dalje

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja možganske aktivnosti v realnem času nam omogoča, da lahko preučujemo… beri dalje

Sestavki po področjih:

Naroči se:

Kazalo:

Podpri Kvarkadabro!

V enkratnem znesku:

Možnost redne mesečne donacije:

Najlepša hvala!

Naše knjige:

the genius cover front 400
thumb Kvarkadabra pri zdravniku
thumb Kratke zgodbice o skoraj vsem
zakaj je nebo modro srednja
Naslovka

Drugi o nas:

Zakaj elektrone narišemo kot kroglice, kaj pa, če so podobni krompirju? Ali lahko svetloba kaj premakne? Kako naj vem, ali sem opazil NLP? Ali ima čas hitrost? Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara ? Zakaj nogometna žoga v zraku nenadoma spremeni smer? Zakaj nas bolj zebe, če stojimo na vetru? To so k nekatera izmed številnih vprašanj, kij ih radovedneži vsak dan naslavljajo na skupino ustvarjalcev spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Vsi odgovori se sicer skrivajo za besedami, kot so fizika, matematika, kemija, ki marsikomu poženejo strah v kosti, vendar pa se Kvarkadabra »bavbava« loteva na čisto drugačen, prijazen način.
Dnevnik
Why do short-sighted people see better when they squint? How does a microwave oven work? What is the twins paradox in relativity theory? The answer to these questions and to hundreds of others can be found in the amazing on-line journal known as Kvarkadabra, a jewel of scientific popularisation from Slovenia. Fuelled by around 15 passionate young researchers (biophysicists working side by side with chemists, mathematicians and philosophers), this site offers an animated, high-quality forum, book reviews, a scientific glossary, a look at research news and much more, such as a wide-ranging series of one-on-one conferences. The Slovenian language is no barrier to the dissemination of ideas. Why not be inspired by Kvarkadabra, and experience a wonderful example of sharing science?
research*eu