časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  09. februar 2010 11:54  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 22
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   



Nasina slika dneva

Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Kaos in metuljev pojav
- Problem nedokončane igre
- Skrivnostna orjaška bitja iz morskih globin
- Rojstvo znanosti iz duha magije
- Čudežni otrok, ki je postal oče kibernetike
- Pasterizacija heretičnih idej
- Ko gledamo, vidimo prihodnost?
- Častilci matematične neskončnosti
- Zakaj smo ljudje izvrstni bralci
- Kvantna prepletenost na preizkušnji
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma
- Dosežki znanosti v letu 2008

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Gregor Majdič: Ali so moški možgani drugačni od ženskih?
- Metka Krašna: Zakaj imamo banke popkovnične krvi?
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- IgNobelove nagrade - leto 2009
- Šund znanost: genski tsunami v slovenskih medijih
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- Savage Girls and Wild Boys: A History of Feral Children
- Outliers: The Story of Success
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: raziskovanje sodelovanja med ljudmi
- Kvarkadabrin fokus: Kako prepoznati gensko spremenjene organizme
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Simona Kralj Fišer: Tudi živali imajo osebnost: ekološke in evolucijske aplikacije osebnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 11. 2. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Podobno kot ljudje imajo tudi živalski osebki različne osebnosti. Nekateri so vedno bolj plahi, drugi se  pogosto vedejo agresivno. Razlogi za različne osebnosti so v nekoliko različnem genskem zapisu, zaradi česar se osebki razlikujejo v nevroendokrinih procesih in izražanju vedenja. Iz evolucijskega stališča je fenomen osebnosti težko razložiti. Osebki z različnimi osebnostmi se razlikujejo v boleznih, ki jih pogosto prizadenejo, v življenjski starosti, ki jo dosežejo in v razmnoževalnem uspehu; torej se razlikujejo po fitnesu oziroma deležu genov, ki jih prenesejo v naslednjo generacijo. Osebki iste vrste z različnimi vedenjskimi lastnostmi lahko zasedejo različne niše. Če se med seboj parijo samo osebki istega ekotipa, intra-specifične razlike lahko vodijo v nastanek reproduktivne bariere in nastanek novih vrst.

Dr. Simona Kralj Fišer, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU.

1 komentarjev.
[ Ogledov: 562 ]  

  Kaos in metuljev pojav Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV šestdesetih letih preteklega stoletja je bilo tudi za raziskovalne namene na voljo zelo malo računalnikov. Eden izmed srečnežev, ki ga je službeno lahko že takrat uporabljal, je bil ameriški meteorolog in matematik Edward Norton Lorenz z bostonskega MIT. Za nalogo si je zadal, da bo sprogramiral preprosto simulacijo vremena. Fizikalne enačbe, ki so opisovale gibanje zračnih tokov, je poenostavil do te mere, da jih je lahko vnesel v z današnjega gledišča zelo počasen računalnik, ki je nato iz začetnih pogojev računal, kako se spreminja vreme v modelu.
Beri dalje (1.104 besed) 3 komentarjev.
[ Ogledov: 611.  Objavljeno: 31. 01. 2010. ]  

  Problem nedokončane igre Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV ponedeljek, 24. avgusta 1654, je Blaise Pascal poslal svojemu kolegu Pierru de Fermatu pismo, ki se je v naslednjih stoletjih izkazalo za izredno pomembno. V njem je iznašel način, kako z matematično natančnostjo napovedati prihodnost. Ne sicer, kaj se bo dejansko zgodilo, ampak kakšna je verjetnost, da bo prišlo do določenega dogodka. Pred tem to področje znanosti sploh ni bilo dobro definirano, ampak se je govorilo predvsem o gotovosti in naključju, polje vmes pa je bilo vsaj matematično zelo slabo opredeljeno. Od Pascalovega pisma naprej so strogi zakoni "geometrije", kot so matematiko takrat imenovali, zavladali tudi na področju teorije verjetnosti.
Beri dalje (1.157 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 632.  Objavljeno: 24. 01. 2010. ]  

  Kvarkadabrin fokus: raziskovanje sodelovanja med ljudmi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
FokusV tokratnem Kvarkadabrinem fokusu predstavljamo raziskavo s področja eksperimentalne ekonomije. Aljaž Ule, docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu je v reviji Science s sodelavci objavil članek z naslovom »Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«. 
Beri dalje (377 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 347.  Objavljeno: 19. 01. 2010. ]  

  Skrivnostna orjaška bitja iz morskih globin Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiTriindvajsetega junija 2003 je čilska mornarica na plaži blizu kraja Puerto Montt v pokrajini Los Muermos opazila 12 metrov dolgo, 6 metrov široko in 1,6 metra debelo belo-sivo organsko gmoto, ki je bila videti kot orjaška hobotnica. Ostanki velikanskega morskega bitja, za katerega so ocenili, da tehta 13 ton, niso imeli ne kože ne kosti, tako da je bilo živalsko vrsto vsaj na prvi pogled skorajda nemogoče določiti (slike). Morski biologi, ki so si ogledali ostanke, so lahko le ugibali, ali gre morda za lignja velikana, novo vrsto hobotnice ali celo skrivnostno, še nepoznano bitje iz morskih globin. O najdbi so poročali vsi svetovni časopisi in televizije, ki so hitro dodali še svojo "teorijo", da gre morda za ostanke zunajzemeljskega bitja, ki je nekako padlo v Tihi ocean.
Beri dalje (1.141 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.313.  Objavljeno: 10. 01. 2010. ]  

  Gregor Majdič: Ali so moški možgani drugačni od ženskih? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v torek 12. 1. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.(Zaradi velikega zanimanja bo predavanje ponovljeno v četrtek 28. 1. ob 20.30.)

Zagotovo ste se že kdaj spraševali, ali so moški možgani drugačni od ženskih. Razlike v možganih med spoloma so od nekdaj vzbujale zanimanje in domišljijo. Pa lahko takšne razlike zares pojasnijo, zakaj se včasih moški in ženske ne razumemo?  Znanstvena dognanja o tem, ali razlike med moškimi in ženskimi možgani zares obstojajo in kakšne so te razlike tako v strukturi možganov kot v njihovem delovanju, nam bo predstavil prof. dr. Gregor Majdič, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta.

3 komentarjev.
[ Ogledov: 1.168.  Objavljeno: 18. 12. 2009. ]  

  Rojstvo znanosti iz duha magije Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDa je lahko preveliko navdušenje za eksperimentiranje smrtno nevarno, je med drugimi izkusil tudi angleški pravnik in visok državni uradnik Francis Bacon (na sliki levo). Po legendi, katere vir naj bi bil njegov prijatelj Thomas Hobbes, se je aprila 1626 skupaj s kraljevim zdravnikom s kočijo peljal po zasneženi okolici Londona. Med vožnjo sta vneta naravoslovca dobila idejo, da bi se morda lahko tudi v snegu, podobno kot v soli, meso dlje ohranilo sveže.
Beri dalje (1.192 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 894.  Objavljeno: 13. 12. 2009. ]  

  Kjoto in Kopenhagen za začetnike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
RaznoPred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah. Kaj zares določata Kjotski in Kopenhagenski sporazum, pa v dveh stavkih nisem znal povedati. Tole je rezultat povsem diletantskega, ampak mogoče malo filozofsko-tečnega branja vsem razpoložljivih virov.

DOPOLNILO: O čem se sploh pogajajo v Kopenhagnu?

Beri dalje (3.118 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 1.110.  Objavljeno: 07. 12. 2009. ]  

  Čudežni otrok, ki je postal oče kibernetike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPrva leta dvajsetega stoletja so se po okolici harvardske univerze začele širiti zgodbe o nenavadno nadarjenem otroku profesorja slovanskih jezikov in književnosti Lea Wienerja. Deček z imenom Norbert je obvladal abecedo že pri osemnajstih mesecih. Pri treh letih je bral knjige iz očetove knjižnice in pri petih na pamet recitiral klasike v grščini in latinščini. Kmalu zatem se je poglobil še v kemijo, matematiko, fiziko in biologijo ter se pri komaj enajstih letih vpisal na Tufts College in tako postal najmlajši študent v zgodovini ZDA.
Beri dalje (1.121 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 1.293.  Objavljeno: 05. 12. 2009. ]  

  Kvarkadabrin fokus: Kako prepoznati gensko spremenjene organizme Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Fokus Ste se kdaj vprašali kako raziskovalci določijo gensko spremenjene organizme (GSO) v hrani, krmi ali semenih? Kako npr. ločijo gensko spremenjeno koruzo od koruze, ki ni gensko modificirana? Pogovorili smo se s prof. dr. Jano Žel, ki je opisala, kako na Nacionalnem inštitutu za biologijo razvijajo metode za določanje GSO. Pred kratkim so izsledke svojih raziskav objavili v ugledni reviji Nature Biotechnology.
Beri dalje (659 besed) 10 komentarjev.
[ Ogledov: 1.138.  Objavljeno: 28. 11. 2009. ]  

  Metka Krašna: Zakaj imamo banke popkovnične krvi? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 10. 12. 2009 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Banke popkovnične krvi imamo zato, ker se v popkovnični krvi nahajajo matične celice s katerimi lahko pozdravimo nekatere krvne bolezni. Popkovnična kri je kri novorojenca, ki se nahaja v popkovnici in posteljici. Starši lahko to kri darujejo v javno banko, z namenom pomagati bolnim ljudem, ali pa sklenejo plačljivo pogodbo pri zasebni banki in jo shranijo za morebitne potrebe svojih družinskih članov.

Dr. Metka Krašna, vodje enote za darovanje popkovnične krvi, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

0 komentarjev.
[ Ogledov: 495.  Objavljeno: 26. 11. 2009. ]  

  Jure Zupan: Zakaj LHC (Veliki Hadronski Trkalnik)? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Predavanja

Predavanje bo v četrtek 3. 12. 2009 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Znanstveniki in inženirji v evropskem laboratoriju za nuklearne raziskave CERN so po enoletnem popravilu 23. 11. 2009 dosegli prve trke protonov na velikem hadronskem trkalniku LHC. V predavanju si bomo ogledali kaj sploh je LHC, zakaj pospešujejo protone in ne kaj drugega,  ter kaj se nadejamo z eksperimenti na LHC odkriti. Domači nam bodo tako postali pojmi kot so Higgsov mehanizem, Higgsov bozon, supersimetrija in ekstra dimenzije, pri čemer bomo vsakega od njih obravnavali na poljuden način.

Doc. dr. Jure Zupan, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.

Dodatek: prosojnice predavanja so na voljo tukaj.

6 komentarjev.
[ Ogledov: 1.129.  Objavljeno: 25. 11. 2009. ]  

*  

Laboratorijski dnevniki  
  • Iskanje po zvočnih posnetkih
  • Tehnologija in preverjanje znanja
  • Dragulji evropske zakonodaje
  • Pravo EU in slovenska pravna praksa
  • Skrivnosti pisanja dobrega učbenika
  • Vrhunska forma v vrhunskih letih
  • Guardian podrobno raziskuje razkriti e-mail CRU
  • Naše knjige  





    Nove teme na forumu  
  • Toplotna enačba
  • sos matematika xD
  • Deljenje polinoma
  • Enakomerna zveznost
  • EM valovanje in lom
  • Mathematica - kako to rešiti
  • Deformacije
  • Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Posnetki predavanj Vimeo  
  • Gregor Majdič: Ali so moški možgani drugačni od ženskih?
  • Metka Krašna: Zakaj imamo banke popkovnične krvi?
  • Fosilni morski konjički Tunjiškega gričevja: Od kod so prišli in kako so živeli
  • Jure Zupan: Zakaj LHC (Veliki Hadronski Trkalnik)?
  • Peter Trontelj - Pogled v zgodovino življenja
  • Jure Leskovec - Velika socialna omrežja: od Instant Messengerja do Facebooka
  • Aleš Lapajne: Živa voda - mikroorganizmi pitnih voda
  • Nina Gunde - Cimerman: Solinski mikrosafari
  • Tomaž Gyergyek: Fuzija – vir energije prihodnosti
  • Ivan Kreft: Ajda za ljudi
  • Urša Opara Krašovec: Sončne celice malo drugače
  • Vojko Strojnik: Križi in težave - naša hrbtenica
  • Iztok Arčon: Kjer delci valovijo
  • Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe - kakšne izbire imamo?
  • Jure Žalohar: Dinamična Zemlja
  • Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    Heisenberg
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Vsakdo, ki ga kvantna fizika ni pretresla, je ni razumel."

    Niels Bohr