 |
Kvarkadabra |
|
|
| |
Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
|
|
 |
|
|
|
|
Področja |
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
Trenutno na strani |
|
|
| |
Gostje: 5
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Nevarni črni labodi |
  |
  V svojih "modrovanjih" pred novinarji na tiskovnih konferencah je nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld izrekel veliko nenavadnih misli, ki se bodo še dolga leta uvrščale v zbirke zabavnih citatov. Leta 2002 je tako znanje razdelil na tri kategorije: na tisto, kar vemo, da vemo, na tisto, kar vemo, da ne vemo, in na tretjo opcijo: kar niti ne vemo, da ne vemo. Vplivna knjiga Nassima Nicholasa Taleba z naslovom The Black Swan: The Impact of the Highly Improbable (Random House, 2007/2010; slovenski prevod Učila, 2010) govori prav o velikem pomenu te zadnje, tretje kategorije Rumsfeldove klasifikacije znanja, ko niti ne vemo, da nečesa ne vemo.
|
|
| Beri dalje (1.110 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 204 ] |
|
| Kako meriti napredek človeštva? |
|
 Na vprašanje, kaj sploh pomeni, da človeštvo napreduje, ni lahko odgovoriti. Še težje je, če želimo družbeni napredek meriti in ga po možnosti izraziti v eni sami številki. V dvajsetem stoletju se je kot priročna in dokaj zanesljiva oblika merjenja razvoja uveljavil bruto domači proizvod (BDP), ki predstavlja "tržno vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu". Vendar se že dalj časa pojavljajo resne kritike, da zgolj spremljanje BDP in vrednotenje napredka družbe preko njegove rasti ni primerno za enaindvajseto stoletje.
|
|
| Beri dalje (1.167 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 423. Objavljeno: 23. 08. 2010. ] |
|
| Iznajdba permanentne inovativnosti |
|
 Veliko učenih ljudi se je že spraševalo, kaj je vzrok hitrega razvoja družbe, ki smo mu priča zadnji dve stoletji. Čeprav je bilo v zgodovini več obdobij, ko je človeštvo relativno hitro napredovalo v razvoju, so bile te periode praviloma kratke in teritorialno omejene. Od leta 1800 naprej se naša civilizacija neprestano razvija s tempom, ki je bistveno hitrejši kot kdajkoli prej. Postavljenih je bilo veliko hipotez, ki poskušajo pojasniti hiter razvoj, a danes se zdi najbolj prepričljiva teorija, da je v času razsvetljenstva prišlo do pomembne spremembe v odnosu družbe do novih idej.
|
|
| Beri dalje (1.231 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 508. Objavljeno: 16. 08. 2010. ] |
|
| Kvarkadabrin fokus: interakcije na nanoskali |
|
  Pridevnik "nano" je zadnjih let kar precej moden, marsikje namreč lahko beremo o nanotehnologiji, nanosvetu, nanodelcih,... Nič čudnega, saj porajajoča se nanotehnologija obeta vrsto uporabnih aplikacij. A kakšna je fizika v nanosvetu, katere sile so pomembne, katere zanemarljive? O tem govori pregledni članek, ki ga je prof. dr. Rudolf Podgornik skupaj s sodelavci pred kratkim objavil v prestižni reviji Reviews of Modern Physics. Članek postavljamo v tokratni Kvarkadabrin fokus, prof. Podgornika z Instituta Jožef Stefan, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in z National Institutes of Health, Bethesda, MD, ZDA, pa smo naprosili da odgovori na spodnja vprašanja.
|
|
| Beri dalje (442 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 468. Objavljeno: 09. 08. 2010. ] |
|
| Zdravi in škodljivi stres |
|
 Angleški profesor epidemiologije in javnega zdravja Michael Marmot je od konca šestdesetih let naprej izvajal obsežno študijo, v kateri je spremljal zdravje skoraj trideset tisoč britanskih javnih uslužbencev. Analiza je bila zanimiva, ker je zaobjemala skupino ljudi, ki je imela dostop do približno enake zdravstvene oskrbe, vsi so imeli razmeroma stabilno redno zaposlitev in živeli so v Londonu, tako da je bil vpliv okolja pri vseh enak.
|
|
| Beri dalje (1.355 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 500. Objavljeno: 09. 08. 2010. ] |
|
| Zelena revolucija še traja |
|
 Leta 1798 je Thomas Robert Malthus v svojem "Eseju o načelu populacije" slavno napovedal, da pridelava hrane ne bo mogla slediti naraščanju človeške populacije, saj je površina zemlje, ki jo lahko uporabimo za kmetijstvo, omejena. Vendar se je njegova napoved, da omejena količina kmetijskih površin ne bo mogla nahraniti vedno večjega števila ljudi, kmalu izkazala za napačno.
|
|
| Beri dalje (1.238 besed) 5 komentarjev. |
| [ Ogledov: 611. Objavljeno: 02. 08. 2010. ] |
|
| Zakaj človeštvo napreduje? |
|
 Tasmanija je velik otok južno od Avstralije, za katerega lahko brez slabe vesti rečemo, da se nahaja nekje na koncu sveta. Ljudje so ga naselili že vsaj pred 35.000 leti, ko je bil še po kopnem povezan s celino. Pred približno 10.000 leti pa se je gladina morja dvignila in polotok je postal otok, ki ga je od Avstralije ločil več kot 200 kilometrov širok pas morja. Ocenjujejo, da je po koncu zadnje ledene dobe na Tasmaniji ostalo ujetih približno 5000 aboriginov, ki so razdeljeni na devet plemen živeli povsem osamljeno brez kakršnegakoli stika s kulturami, ki so naseljevale Avstralijo, dokler ni leta 1642 otoka ponovno odkril nizozemski pomorščak Abel Tasman. Ker so bili Tasmanci neodporni proti evropskim boleznim, prišlo pa je tudi do spopadov z evropskimi prišleki, se je že tako majhno število staroselcev hitro zdesetkalo. Zadnja Tasmanka naj bi umrla leta 1876, skupaj z njo pa tudi jeziki, ki so jih nekoč govorili na tem otoku.
|
|
| Beri dalje (1.063 besed) 6 komentarjev. |
| [ Ogledov: 863. Objavljeno: 26. 07. 2010. ] |
|
| Zadnji pravi učenjak, ki mu znanost pomeni vse? |
|
 Ruski matematik Grigorij "Griša" Perelman je nedvomno heroj sodobne znanosti. Tega statusa mu ne pripisujejo zgolj zaradi vrhunskih dosežkov na področju topologije in popolne predanosti znanosti, ampak tudi zaradi odkritega in doslednega zavračanja sistema organizacije raziskovalnega dela, kot se je vzpostavilo v zadnjih desetletjih povsod po svetu. Raziskovalci medsebojno zgolj še tekmujejo, kdo bo objavil več člankov in pridobil več citatov, kar Griša prezira iz dna duše, zato dosledno zavrača vsa priznanja, ki mu jih podeljuje takšna "znanstvena skupnost". Pred nekaj tedni je dokončno zavrnil tudi milijon dolarjev nagrade, ki mu jo je za dokaz Poincaréjeve domneve (v resnici gre zdaj že za teorem in ne več le za domnevo) podelil Clay Mathematics Institute.
|
|
| Beri dalje (1.166 besed) 0 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.007. Objavljeno: 11. 07. 2010. ] |
|
| Mož, ki je stehtal Zemljo in odkril vodik |
|
 Malokrat v zgodovini se je zgodilo, da bi bil eden izmed najbogatejših ljudi hkrati tudi eden najboljših učenjakov. Anglež Henry Cavendish je konec osemnajstega stoletja veljal za vrhunskega eksperimentalnega znanstvenika. Postavil je zelo visoke standarde meritev, ki jih še dolgo zatem niso zmogli preseči. Hkrati pa je kmalu po koncu študija podedoval ogromno bogastvo, ki ga je naredilo za enega najbogatejših Britancev.
|
|
| Beri dalje (1.159 besed) 2 komentarjev. |
| [ Ogledov: 746. Objavljeno: 05. 07. 2010. ] |
|
| Ali nagrajevanje zavira inovativnost? |
|
 Kmalu po drugi svetovni vojni je ameriški raziskovalec Harry Harlow prišel na sled pomembnim spoznanjem o naravi motivacije pri kreativnih nalogah, a se za njegova spoznanja žal vrsto let nihče ni zmenil. Harlow je na University of Wisconsin ustanovil enega prvih laboratorijev za preučevanje obnašanja primatov in leta 1949 izvedel poskus, pri katerem so se opice učile razreševati preprost mehanski problem. Razdelil jim je mehanske igrače, pri katerih so morale v posebnem zaporedju izvleči zatič, da se je na igrači odprla zapora.
|
|
| Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev. |
| [ Ogledov: 1.259. Objavljeno: 31. 05. 2010. ] |
|
prva | prejšnja | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 | naslednja | zadnja |
|
|
| * |
|
|
|
|
|
| Zadnje objave (forum) |
|
|
Odpiram...
|
|
|
| Obvestila |
|
V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:
|
|
|
| Žarki modrosti |
|
|
"Kaj poriva planete, da krožijo okrog Sonca? V Keplerjevih časih so trdili, da je za vsakim planetom angel, ki s krili potiska planet po orbiti... Ta odgovor ni daleč od resnice. Razlika je le, da sedi angel na zunanji strani in s krili poriva planet proti središču kroženja."
Richard Feynman
|
|
|
|
|
