časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  30. May 2012 02:05  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke. novo!
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika. novo!
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 4
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Wiki-znanost: Z amaterji nad galaktični zverinjak
- Česa denar ne more kupiti?
- Zakaj je neko okolje bolj kreativno kot drugo?
- Kako računalniki sami popravljajo napake
- Biologija samokontrole in nagonska moč volje
- Mi posodiš svoje telo?
- Premikanje meja svobodne volje
- Rokopis stare pesnitve, ki je spremenil svet
- Skrivnostno izginotje Ettora Majorane
- Misliti hitro in počasi
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Eksperimentalna metafizika
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Peter Rodič: Korozija kovin in njihovih zlitin
- Maja Zagmajster: Podzemeljsko živalstvo Dinaridov - izziv za raziskovanje in varovanje
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- Šund znanost: Revolucija v fiziki?
- IgNobelove nagrade - leto 2009
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- The Psychopath Test: A Journey Through the Madness Industry
- Incognito: The Secret Lives of the Brain
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: vozli in spleti iz topoloških defektnih zank
- Kvarkadabrin fokus: interakcije na nanoskali
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Wiki-znanost: Z amaterji nad galaktični zverinjak Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 2007 se je Ke­vin Schawin­ski med dok­tor­skim štu­di­jem na Uni­verzi Ox­ford lo­til sis­te­ma­tič­nega pre­u­če­va­nja od­da­lje­nih ga­la­ksij. S po­mo­čjo no­vih zelo na­tanč­nih slik ce­lo­tnega neba, ki so jih prav ta­krat po­sneli v okviru pro­jekta Sloan Di­gi­tal Sky Sur­vey, je že­lel pre­ve­riti hi­po­tezo, da se zvezde ro­je­vajo tudi v elip­tič­nih in ne le v spi­ral­nih ga­la­ksi­jah.
Beri dalje (1.189 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 239 ]  

  Česa denar ne more kupiti? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiŠvi­carji so se dolgo tru­dili, da bi na­šli pri­me­ren kraj za od­la­ga­li­šče ra­di­o­ak­tiv­nih od­pad­kov. Stro­kov­njaki so po pre­u­či­tvi oko­li­ščin kot naj­pri­mer­nejšo lo­ka­cijo pre­dla­gali majhno vas v sre­di­šču dr­žave in malo pred re­fe­ren­du­mom o tem vpra­ša­nju so med pre­bi­valci iz­ve­dli še an­keto, v ka­teri se je iz­ka­zalo, da bi mi­ni­malna ve­čina 51 od­stot­kov va­šča­nov pod­prla gra­dnjo od­la­ga­li­šča. Pre­se­ne­tljiv pa je bil od­ziv va­šča­nov na do­da­tno vpra­ša­nje v an­keti, v ka­te­rem so jih spra­še­vali, ali bi se z od­la­ga­li­ščem morda stri­njali pod po­go­jem, da bi kot kom­pen­za­cijo za ne­všeč­no­sti do­bi­vali dr­žavno rento. Kljub temu, da se zdi druga po­nudba za va­ščane bolj spre­je­mljiva, je gra­dnjo od­la­ga­li­šča pod temi »bolj­šimi« po­goji pod­pi­ralo le 25 od­stot­kov va­šča­nov.
Beri dalje (1.123 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 632.  Objavljeno: 05/21/12. ]  

  Zakaj je neko okolje bolj kreativno kot drugo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiSredi druge svetovne vojne so v kampusu ameriške univerze MIT postavili leseno dvonadstropno stavbo, v katero so nastanili množico znanstvenikov in inženirjev, ki so z vseh koncev sveta prihajali v Boston, da bi za zaveznike razvijali nove vojaške tehnologije. Ker so sprva načrtovali, da bodo novo zgradbo številka 20 (Building 20) takoj po končani vojni porušili, se z njenim videzom niso pretirano ukvarjali. Opisovali so jo kot grdo in dolgočasno barako, po legendi pa naj bi načrte zanjo izdelali v enem samem dnevu. Čeprav naj bi šlo samo za začasni objekt, se je stavba po spletu okoliščin ohranila vse do leta 1998 in velja za nekakšen »magični inkubator idej« oziroma eno najbolj kreativnih poslopij vseh časov.
Beri dalje (1.188 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.078.  Objavljeno: 05/07/12. ]  

  Peter Rodič: Korozija kovin in njihovih zlitin Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v torek 24. 4. 2012 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Korozija je eden največjih uničevalcev človeških dobrin in energije. Najbolj poznana primera korozije sta rjavenje železa ali nastanek "zelenega volka" na bakru. Ker je pojav zelo zahrbten, posledice najpogosteje opazimo šele, ko so spremembe že vidne. Vendar so posledice korozije poleg spremembe izgleda površine lahko tudi hujše. Zaradi korozije lahko pride do izgube mehanskih lastnosti kovin ter njihovih zlitin. Zato posledično lahko pride na primer do preloma materiala ali nastanka lukenj v njem, kar pa lahko pomeni tudi velika nevarnost za okolje in ljudi. Danes je raziskovanje usmerjeno v preučevanje korozijskih procesov, v izboljševanje obstoječih načinov zaščite ter razvoj novih. Toda ali lahko s trenutnimi raziskavami korozijske procese popolnoma preprečimo, upočasnimo ali vsaj omejimo? Morda poznate kakšna je prihodnost razvoja korozijske zaščite?

1 komentarjev.
[ Ogledov: 517.  Objavljeno: 04/23/12. ]  

  Kako računalniki sami popravljajo napake Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo je matematik Richard Hamming kmalu po drugi svetovni vojni v Bellovih laboratorijih skrbel za enega od prvih računalnikov, se je moral spopadati s težavami, kakršnih danes skorajda ne poznamo več. Ker je isti računalnik uporabljalo več raziskovalcev, je moral vsakič, ko je hotel nadaljevati delo na svojem projektu, v računalnik ponovno vnesti program in podatke, ki jih je s programom obdeloval. Danes se vse to zgodi skorajda v trenutku in praviloma brez kakršnihkoli zapletov, a v pionirski dobi računalništva so bila tudi tovrstna opravila kar zahtevne operacije.
Beri dalje (1.101 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 986.  Objavljeno: 03/26/12. ]  

  Biologija samokontrole in nagonska moč volje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo gre za preživetje, je treba vso energijo in pozornost usmeriti le v nekaj ključnih trenutkov, ki so pomembni, da se izognemo nevarnosti. Z izrazom stres označujemo biološki mehanizem, ki sproži hiter odziv telesa na prežečo nevarnost in ga pripravi na beg ali boj. Ne glede na konkretni vzrok, ki sproži alarm, se telo zmeraj odzove na enak način. Da bi bili v ključnih trenutkih karseda učinkoviti, se nam začasno izklopijo vse energetsko potratne telesne funkcije, in vse se osredotoči le na čim hitrejši pobeg ali otrplo čakanje, da nevarnost mine.
Beri dalje (1.106 besed) 4 komentarjev.
[ Ogledov: 1.682.  Objavljeno: 03/05/12. ]  

  Mi posodiš svoje telo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1998 sta ameriška znanstvenika Matthew Botvinick in Jonathan Cohen v reviji Nature objavila poročilo o nenavadni iluziji gumijaste roke. Odkrila sta, da lahko prostovoljce z zelo preprosto metodo za kratek čas preslepita, da bodo umetno roko dojemali kot svojo lastno. Eksperiment je toliko bolj zanimiv, ker je dovolj enostaven, da ga lahko izvedemo tudi doma in tako preizkusimo, ali so tudi naši možgani dovzetni za tovrstno prevaro.
Beri dalje (1.188 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 1.839.  Objavljeno: 02/20/12. ]  

  Premikanje meja svobodne volje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPetindvajsetletni Charles Whitman se je 1. avgusta 1966 z dvigalom povzpel na vrh nebotičnika, ki je del kompleksa Univerze v Teksasu v mestu Austin. Oborožen z več kosi orožja in obilo streliva je odšel na razgledno ploščad ter začel streljati. Preden so ga policisti ustrelili, je ubil ali ranil veliko naključnih mimoidočih, med njimi tudi nosečo žensko in pogumne posameznike, ki so ji poskušali pomagati.
Beri dalje (1.379 besed) 2 komentarjev.
[ Ogledov: 1.880.  Objavljeno: 02/06/12. ]  

  Rokopis stare pesnitve, ki je spremenil svet Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiGian Francesco Poggio Bracciolini ni bil le običajen pisar oziroma tajnik papežev, kardinalov in posvetnih vladarjev Italije v začetku petnajstega stoletja, ampak je imel še eno zelo zanimivo strast. Po samostanskih knjižnicah takratne Evrope je iskal stare rokopise v upanju, da bo morda našel kako stoletja založeno pomembno knjigo. Leta 1417 se mu je v nekem nemškem samostanu končno nasmehnila sreča. Povsem slučajno je prišel na sled 7400 verzov dolgi filozofski pesnitvi, ki jo je nekaj desetletij pred Kristusom napisal Rimljan Titus Lucretius Carus.
Beri dalje (1.264 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.774.  Objavljeno: 01/23/12. ]  

  Maja Zagmajster: Podzemeljsko živalstvo Dinaridov - izziv za raziskovanje in varovanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 22. 12. 2011 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

V jamah skrite pred dnevno svetlobo in sezonskimi spremembami živijo številne živali, ki jih v površinskih okoljih ne najdemo več. Speleobiologija, kot se imenuje področje, ki se ukvarja z biologijo podzemeljskega živalstva, se je s prvimi odkritji jamskih živali pričela prav v Sloveniji. Razporeditev podzemeljskih živali v svetu je neenakomerna – prav v Dinaridih, katerih severni del leži v Sloveniji, najdemo edine podzemeljske predstavnike nekaterih živalskih skupin na svetu. In ne le to, po številu izključno podzemeljskih vrst je to tudi najbogatejše območje na svetu. Pri nas imamo dolgo tradicijo raziskovanja tega edinstvenega sveta, pa vendar še ogromno reči ne razumemo in so predmet tekočih raziskav. Predstavila bom moje raziskovalno delo, s katerim želim prispevati tudi k varovanju tega posebnega živalstva.

 

Beri dalje (1 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.802.  Objavljeno: 12/12/11. ]  

  Skrivnostno izginotje Ettora Majorane Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiGenialni italijanski fizik Ettore Majorana se je 26. marca 1938 v Palermu vkrcal na ladjo proti Neaplju in od tu naprej se je za njim izgubila vsaka sled. Star je bil le enaintrideset let, a je že veljal za velikana teoretične fizike tistega časa. Njegov mentor Enrico Fermi ga je primerjal celo s samim Newtonom. Trupla mladega fizika niso nikoli našli. Čeprav so sumili, da gre za samomor, je bilo vseeno nenavadno, da je potencialni samomorilec s seboj vzel več deset tisoč evrov, preračunano v današnji denar, in potni list.
Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.879.  Objavljeno: 12/05/11. ]  

  Matija Cevc: Mast je slast, ki povzroča v bolezen - holesterol in zdravje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
PredavanjaPredavanje bo v četrtek 8. 12. 2011 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.

Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, vedno pogosteje pa tudi v nerazvitih deželah. Eden od najpomembnejšh razlogov za prezgodnjo srčnožilno umrljivost so povišane maščobe – zlasti holesterol – v krvi. Ta dejavnik tveganja izrazito pospešuje procese ateroskleroze. K zvišanim maščobam v krvi pomembno prispevajo nezdrave prehrambene navade ter telesna nedejavnost in posledična debelost, ki postaja vedno bolj pereč problem razvitega in nerazvitega sveta. Izkazalo se je, da lahko z enostavnimi preventivnimi ukrepi za 50% znižamo nevarnost, da bi prišlo do srčnožilega zapleta.

Beri dalje (13 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.712.  Objavljeno: 12/01/11. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • O obljubljenih deželah
  • Kako se zadolžujemo
  • Znanstival
  • CMS v stilu Leonarda da Vincija
  • Kako so se lotili ekonomske reforme na Švedskem
  • Cenzurirani TED Talk
  • Animirana moč omrežij
  • Naše knjige  












    Nove teme na forumu  
  • Pot žarka pri odboju od dveh zrcal
  • Oblika fotona
  • Izrek o sendvicu za zaporedje e^an
  • vlaga
  • Energy Bits
  • Odvodi pri risanju funkcij
  • število ljudi na Zemlji
  • Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Facebook  

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    Jacob Bernoulli
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Kaj poriva planete, da krožijo okrog Sonca? V Keplerjevih časih so trdili, da je za vsakim planetom angel, ki s krili potiska planet po orbiti... Ta odgovor ni daleč od resnice. Razlika je le, da sedi angel na zunanji strani in s krili poriva planet proti središču kroženja."

    Richard Feynman