časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  22. October 2014 23:38  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 18
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Kako drža telesa vpliva na stanje duha
- Genetika zločinskega uma
- Človek je bitje sodelovanja
- Eksperimentiranje s svobodno voljo
- Nevarna matematična teorija
- Kaj nam sproža ugodje
- Fizika družbe
- Druga doba strojev
- Znamo misliti alternative
- Biologija etike
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Eksperimentalna metafizika
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Peter Rodič: Korozija kovin in njihovih zlitin
- Maja Zagmajster: Podzemeljsko živalstvo Dinaridov - izziv za raziskovanje in varovanje
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- Šund znanost: Revolucija v fiziki?
- IgNobelove nagrade - leto 2009
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- The Psychopath Test: A Journey Through the Madness Industry
- Incognito: The Secret Lives of the Brain
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: vozli in spleti iz topoloških defektnih zank
- Kvarkadabrin fokus: interakcije na nanoskali
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Kako drža telesa vpliva na stanje duha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1895 si je angleški dramatik George Bernard Shaw v Londonu ogledal gledališko predstavo, v kateri ga je izjemno navdušila italijanska igralka Elenora Duse. V recenziji predstave je zapisal, da se je igralka tako vživela v svoj lik, da je na ključnem mestu predstave, ko je dramska vloga od nje zahtevala prikaz sramu, kontrolirano počasi celo zardela. Shaw pri tem ni opazil nobenega trika ali prevare, ampak je dogajanje pripisal njenemu neizmernemu igralskemu talentu.
Beri dalje (1.169 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 530.  Objavljeno: 10/13/14. ]  

  Genetika zločinskega uma Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLeta 1978 je v univerzitetno bolnišnico v mestu Nijmegen na Nizozemskem vstopila ženska z nenavadno težavo: zdravnikom je potožila, da je z moškimi v njeni družini nekaj hudo narobe. Bili naj bi nasilni in malo umsko zaostali, saj praviloma niso končali niti osnovne šole. Eden od sorodnikov je denimo hotel posiliti sestro, drugi je z avtomobilom skoraj povozil šefa, tretji je z nožem prisilil sestro, da se je pred njim slekla, dva pa sta zanetila požare kmalu zatem, ko jima je umrla bližnja oseba. Nadaljnja poizvedovanja so pokazala, da so se podobni nasilni incidenti dogajali tudi pri prednikih vsaj sto let nazaj v preteklost, kolikor je segel družinski spomin.
Beri dalje (1.119 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 938.  Objavljeno: 09/15/14. ]  

  Človek je bitje sodelovanja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiŽe od časa starih Grkov naprej se ljudje sprašujemo, po čem natančno se razlikujemo od drugih živih bitij, s katerimi si delimo planet. Večinoma smo se skozi zgodovino primerjali predvsem z večjimi udomačenimi in divjimi živalmi in tako prišli do zaključka, da se ločimo po sposobnosti mišljenja in izražanja svobodne volje. Žal pa evropska civilizacija prvih nekaj tisočletij svojega obstoja ni poznala nobenega od nam najbližjih še živečih sorodnikov med primati, ki so jih v Evropo pripeljali šele v devetnajstem stoletju in jih razstavili v živalskih vrtovih.
Beri dalje (1.188 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 780.  Objavljeno: 09/01/14. ]  

  Eksperimentiranje s svobodno voljo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiPoleti 1963 se je na farmi goveda v bližini španskega mesta Córdoba odvil nenavaden eksperiment, o katerem so poročali vsi veliki svetovni mediji, med drugim na naslovnici tudi The New York Times. V tistem času vodilni raziskovalec delovanja možganov, José Manuel Rodriguez Delgado, po rodu sicer iz Španije, deloval pa je na uglednih ameriških univerzah, je v možgane agresivnega bika vgradil nekaj elektrod, ki so bile brezžično povezane s prenosnim stikalom.
Beri dalje (1.131 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.050.  Objavljeno: 08/22/14. ]  

  Nevarna matematična teorija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDesetega avgusta 1632 se je na sedežu jezuitskega reda v Rimu sestalo pet mož, oblečenih v črne meniške halje, ki so imeli pred seboj pomembno nalogo: v imenu Rimskokatoliške cerkve so morali presoditi, katere nove ideje, ki so takrat krožile med učenjaki, smejo dopustiti in katere je treba prepovedati. Na seji so obravnavali vprašanje, ali lahko matematiki o črti razmišljajo, kot da je sestavljena iz neskončnega števila neskončno majhnih delov.
Beri dalje (1.015 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.692.  Objavljeno: 07/21/14. ]  

  Kaj nam sproža ugodje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNekaj pred osmo uro zjutraj se je pri vhodu na postajo podzemne železnice ustavil mlad moški in iz torbe potegnil violino. Postavil se je poleg smetnjaka ob rob male dvorane z razmeroma dobro akustiko in začel igrati. V naslednjih 43 minutah, ko je zaporedoma izvedel šest zahtevnih violinskih skladb, se je mimo njega sprehodilo 1097 ljudi. Le malokdo izmed množice posameznikov, ki se jim je predvsem mudilo v službo, se je ustavil in vsaj za trenutek prisluhnil glasbi. Nekateri so na hitro, ne da bi sploh postali, predenj vrgli le nekaj drobiža.
Beri dalje (1.187 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.875.  Objavljeno: 06/02/14. ]  

  Fizika družbe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDecembra 2009 je raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva (DARPA), ki skrbi za uvajanje novih znanstvenih spoznanj na področju državne varnosti, izvedla tekmovanje, v katerem je hotela preizkusiti sposobnost uporabe interneta in novih družbenih omrežij pri izvajanju obveščevalnih nalog. Na javnih krajih po ZDA so spustili v zrak deset rdečih meteoroloških balonov in razpisali nagrado 40.000 dolarjev za tistega, ki jim bo prvi javil natančne zemljepisne koordinate vseh desetih izobešenih predmetov.
Beri dalje (1.127 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.514.  Objavljeno: 05/19/14. ]  

  Druga doba strojev Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiIsaac Asimov, svetovno znani avtor odmevnih znanstvenofantastičnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki veljajo za klasike žanra, je svojo kariero začel kot profesor biokemije na bostonski univerzi, veliko pa se je ukvarjal tudi s futurologijo. Leta 1964 je za New York Times napisal sestavek o obisku Svetovnega sejma v New Yorku, na katerem so podjetja predstavljala najnaprednejše tehnološke inovacije tistega časa. Vendar pa njegov časopisni članek danes ni zanimiv le kot poročilo o tehnoloških vrhuncih sredine šestdesetih let, ampak tudi zato, ker je v njem podrobno predstavil vizijo, kakšen naj bi bil svet čez petdeset let. Se pravi leta 2014.
Beri dalje (1.169 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.649.  Objavljeno: 05/05/14. ]  

  Znamo misliti alternative Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLjudje se brez dvoma bistveno razlikujemo od vseh drugih živih bitij, ki so kdajkoli živela na Zemlji. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu? Večina strokovnjakov najpogosteje omenja našo sposobnost mišljenja in jezikovnega sporazumevanja, a to sta zelo abstraktni opredelitvi, ki bolj opisujeta stanje, kot pa pojasnjujeta, kako je do njega prišlo.
Beri dalje (1.032 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.730.  Objavljeno: 03/17/14. ]  

  Biologija etike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo so v začetku 20. stoletja Belgijci prevzeli nadzor nad Ruando, so v tej afriški državi opravili popis prebivalstva, pri katerem so ljudi klasificirali po zunanjih telesnih značilnostih. Vsakomur so izmerili velikost nosu, barvo oči in telesno višino ter tiste z dolgimi nosovi, svetlejšimi očmi in višje rasti razvrstili v skupino Tutsijev, manjše s temnejšimi očmi in z ukrivljenim nosom pa med Hutujce.
Beri dalje (1.181 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 2.727.  Objavljeno: 02/14/14. ]  

  Čudoviti um ustvari abstraktnega človeka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj imata skupnega matematik in nobelovec John Nash in današnja globalna politična situacija? Na prvi pogled nič, a britanski publicist in avtor kontroverznih dokumentarcev Adam Curtis je prepričan, da Nashev vpliv na to, kako dojemamo in razumemo svojo naravo in obnašanje, še zdaleč ni zanemarljiv.
Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.906.  Objavljeno: 02/03/14. ]  

  Od sebičnega gena k družabnemu genomu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNekatere kobilice imajo zanimivo lastnost, da se lahko v razmeroma kratkem času iz prijaznih malih živalic spremenijo v zlobne huligane. Iz elegantne oblike z dolgimi nogami in velikimi krili, ki se premika počasi in se prehranjuje na samem v tišini, se preoblikujejo v neustrašne škodljivce, ki letajo v rojih, imajo kratke noge in krila, zaradi številčnosti pa lahko začasno celo zatemnijo nebo in kmetom v trenutku uničijo ves pridelek na poljih.
Beri dalje (1.070 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.059.  Objavljeno: 01/06/14. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Carl Sagan o izjemnem družbenem pomenu (tudi navidez nekoristnih) znanstvenih raziskav
  • Nujno preberite!
  • Sredstva za znanost se zmanjšujejo s hitrostjo 40 tisočakov na dan!
  • Informirana voda in znanstvena skepsa
  • Odkritelj ebole: "it is what people call a perfect storm"
  • Informirani doktorat na nacionalni TV
  • Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino 2014
  • Naše knjige  
















    Nove teme na forumu  
    Pri branju je nastala težava (za podrobnosti glej error.log).

    Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    Hermann von Helmholtz (1821-1894)
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Fizikalni pojmi so proste stvaritve človeškega duha in niso, kakorkoli že to zveni, enolično določeni z zunanjim svetom."

    Albert Einstein