Korozija je eden največjih uničevalcev človeških dobrin in energije. Najbolj poznana primera korozije sta rjavenje železa ali nastanek "zelenega volka" na bakru. Ker je pojav zelo zahrbten, posledice najpogosteje opazimo šele, ko so spremembe že vidne. Vendar so posledice korozije poleg spremembe izgleda površine lahko tudi hujše. Zaradi korozije lahko pride do izgube mehanskih lastnosti kovin ter njihovih zlitin. Zato posledično lahko pride na primer do preloma materiala ali nastanka lukenj v njem, kar pa lahko pomeni tudi velika nevarnost za okolje in ljudi. Danes je raziskovanje usmerjeno v preučevanje korozijskih procesov, v izboljševanje obstoječih načinov zaščite ter razvoj novih. Toda ali lahko s trenutnimi raziskavami korozijske procese popolnoma preprečimo, upočasnimo ali vsaj omejimo? Morda poznate kakšna je prihodnost razvoja korozijske zaščite?

V jamah skrite pred dnevno svetlobo in sezonskimi spremembami živijo številne živali, ki jih v površinskih okoljih ne najdemo več. Speleobiologija, kot se imenuje področje, ki se ukvarja z biologijo podzemeljskega živalstva, se je s prvimi odkritji jamskih živali pričela prav v Sloveniji. Razporeditev podzemeljskih živali v svetu je neenakomerna – prav v Dinaridih, katerih severni del leži v Sloveniji, najdemo edine podzemeljske predstavnike nekaterih živalskih skupin na svetu. In ne le to, po številu izključno podzemeljskih vrst je to tudi najbogatejše območje na svetu. Pri nas imamo dolgo tradicijo raziskovanja tega edinstvenega sveta, pa vendar še ogromno reči ne razumemo in so predmet tekočih raziskav. Predstavila bom moje raziskovalno delo, s katerim želim prispevati tudi k varovanju tega posebnega živalstva.

Srčnožilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, vedno pogosteje pa tudi v nerazvitih deželah. Eden od najpomembnejšh razlogov za prezgodnjo srčnožilno umrljivost so povišane maščobe – zlasti holesterol – v krvi. Ta dejavnik tveganja izrazito pospešuje procese ateroskleroze. K zvišanim maščobam v krvi pomembno prispevajo nezdrave prehrambene navade ter telesna nedejavnost in posledična debelost, ki postaja vedno bolj pereč problem razvitega in nerazvitega sveta. Izkazalo se je, da lahko z enostavnimi preventivnimi ukrepi za 50% znižamo nevarnost, da bi prišlo do srčnožilega zapleta.