časopis za tolmačenje znanosti
 
 
  23. July 2014 01:26  
Kvarkadabra  
  Forum - Razpravljaj o življenju, vesolju in sploh vsem.
Slovar - Od Antimaterije do Žarkov
Igre - Virtualni laboratorij.
Vprašanja - Imaš vprašanje za strokovni svet Kvarkadabre?
Predavanja - Vse o zadnjih odkritjih iz prve roke.
Galerija - Slike iz sveta znanosti.
Knjiga - Zakaj je nebo modro?
KvarkaWiki - Poskus "Wiki" izgradnje fizikalnega priročnika.
 
   

Področja  
   
   

Časopis  
  Uredništvo
Sponzorji
Predstavitev
Ponatisi Spika
Članki na portalu
Tekstovni dostop
Stara stran
Kazalo po številkah
 
   

Trenutno na strani  
  Gostje: 15
 
   

Naši pokrovitelji  
  - FMF Uni-Lj
- Univerza v Novi Gorici
- Ministrstvo za znanost RS
- drugi
 
   


Zgodbe iz znanostiZgodbe iz znanosti
- Nevarna matematična teorija
- Kaj nam sproža ugodje
- Fizika družbe
- Druga doba strojev
- Znamo misliti alternative
- Biologija etike
- Čudoviti um ustvari abstraktnega človeka
- Od sebičnega gena k družabnemu genomu
- Zaloge volje so omejene
- Družabni možgani
--> -->

Drugi novejši sestavki:
- Eksperimentalna metafizika
- Kjoto in Kopenhagen za začetnike
- Pokovka: Ali lahko doma naredimo riževo pokovko?
- Priprava mila doma

  PredavanjaKvarkadabrina predavanja (video)
- Peter Rodič: Korozija kovin in njihovih zlitin
- Maja Zagmajster: Podzemeljsko živalstvo Dinaridov - izziv za raziskovanje in varovanje
--> -->

Šund znanostŠund znanost
- Šund znanost: Revolucija v fiziki?
- IgNobelove nagrade - leto 2009
--> -->

Zanimive knjigeKvarkadabra bere
- The Psychopath Test: A Journey Through the Madness Industry
- Incognito: The Secret Lives of the Brain
--> -->

FokusKvarkadabrin fokus
- Kvarkadabrin fokus: vozli in spleti iz topoloških defektnih zank
- Kvarkadabrin fokus: interakcije na nanoskali
--> -->

Gostujoče peroGostujoče pero
- Gensko spremenjene naprave in tekomovanje iGEM 2007
- Martin Cilenšek: Bakterije (Naše škodljive rastline v podobi in besedi, 1892)
--> -->

  Nevarna matematična teorija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDesetega avgusta 1632 se je na sedežu jezuitskega reda v Rimu sestalo pet mož, oblečenih v črne meniške halje, ki so imeli pred seboj pomembno nalogo: v imenu Rimskokatoliške cerkve so morali presoditi, katere nove ideje, ki so takrat krožile med učenjaki, smejo dopustiti in katere je treba prepovedati. Na seji so obravnavali vprašanje, ali lahko matematiki o črti razmišljajo, kot da je sestavljena iz neskončnega števila neskončno majhnih delov.
Beri dalje (1.015 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 391 ]  

  Kaj nam sproža ugodje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNekaj pred osmo uro zjutraj se je pri vhodu na postajo podzemne železnice ustavil mlad moški in iz torbe potegnil violino. Postavil se je poleg smetnjaka ob rob male dvorane z razmeroma dobro akustiko in začel igrati. V naslednjih 43 minutah, ko je zaporedoma izvedel šest zahtevnih violinskih skladb, se je mimo njega sprehodilo 1097 ljudi. Le malokdo izmed množice posameznikov, ki se jim je predvsem mudilo v službo, se je ustavil in vsaj za trenutek prisluhnil glasbi. Nekateri so na hitro, ne da bi sploh postali, predenj vrgli le nekaj drobiža.
Beri dalje (1.187 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.236.  Objavljeno: 06/02/14. ]  

  Fizika družbe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiDecembra 2009 je raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva (DARPA), ki skrbi za uvajanje novih znanstvenih spoznanj na področju državne varnosti, izvedla tekmovanje, v katerem je hotela preizkusiti sposobnost uporabe interneta in novih družbenih omrežij pri izvajanju obveščevalnih nalog. Na javnih krajih po ZDA so spustili v zrak deset rdečih meteoroloških balonov in razpisali nagrado 40.000 dolarjev za tistega, ki jim bo prvi javil natančne zemljepisne koordinate vseh desetih izobešenih predmetov.
Beri dalje (1.127 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.012.  Objavljeno: 05/19/14. ]  

  Druga doba strojev Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiIsaac Asimov, svetovno znani avtor odmevnih znanstvenofantastičnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki veljajo za klasike žanra, je svojo kariero začel kot profesor biokemije na bostonski univerzi, veliko pa se je ukvarjal tudi s futurologijo. Leta 1964 je za New York Times napisal sestavek o obisku Svetovnega sejma v New Yorku, na katerem so podjetja predstavljala najnaprednejše tehnološke inovacije tistega časa. Vendar pa njegov časopisni članek danes ni zanimiv le kot poročilo o tehnoloških vrhuncih sredine šestdesetih let, ampak tudi zato, ker je v njem podrobno predstavil vizijo, kakšen naj bi bil svet čez petdeset let. Se pravi leta 2014.
Beri dalje (1.169 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.080.  Objavljeno: 05/05/14. ]  

  Znamo misliti alternative Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiLjudje se brez dvoma bistveno razlikujemo od vseh drugih živih bitij, ki so kdajkoli živela na Zemlji. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu? Večina strokovnjakov najpogosteje omenja našo sposobnost mišljenja in jezikovnega sporazumevanja, a to sta zelo abstraktni opredelitvi, ki bolj opisujeta stanje, kot pa pojasnjujeta, kako je do njega prišlo.
Beri dalje (1.032 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.340.  Objavljeno: 03/17/14. ]  

  Biologija etike Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKo so v začetku 20. stoletja Belgijci prevzeli nadzor nad Ruando, so v tej afriški državi opravili popis prebivalstva, pri katerem so ljudi klasificirali po zunanjih telesnih značilnostih. Vsakomur so izmerili velikost nosu, barvo oči in telesno višino ter tiste z dolgimi nosovi, svetlejšimi očmi in višje rasti razvrstili v skupino Tutsijev, manjše s temnejšimi očmi in z ukrivljenim nosom pa med Hutujce.
Beri dalje (1.181 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.615.  Objavljeno: 02/14/14. ]  

  Čudoviti um ustvari abstraktnega človeka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiKaj imata skupnega matematik in nobelovec John Nash in današnja globalna politična situacija? Na prvi pogled nič, a britanski publicist in avtor kontroverznih dokumentarcev Adam Curtis je prepričan, da Nashev vpliv na to, kako dojemamo in razumemo svojo naravo in obnašanje, še zdaleč ni zanemarljiv.
Beri dalje (1.229 besed) 1 komentarjev.
[ Ogledov: 1.504.  Objavljeno: 02/03/14. ]  

  Od sebičnega gena k družabnemu genomu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNekatere kobilice imajo zanimivo lastnost, da se lahko v razmeroma kratkem času iz prijaznih malih živalic spremenijo v zlobne huligane. Iz elegantne oblike z dolgimi nogami in velikimi krili, ki se premika počasi in se prehranjuje na samem v tišini, se preoblikujejo v neustrašne škodljivce, ki letajo v rojih, imajo kratke noge in krila, zaradi številčnosti pa lahko začasno celo zatemnijo nebo in kmetom v trenutku uničijo ves pridelek na poljih.
Beri dalje (1.070 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.680.  Objavljeno: 01/06/14. ]  

  Zaloge volje so omejene Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiEna od skrivnosti velikih uspehov kontroverznega pustolovca in raziskovalca Afrike Henryja Mortona Stanleyja je bilo brezkompromisno vztrajanje pri izvrševanju vsakodnevne rutine. Podobno kot se je zjutraj umil, obril in oblekel ter kasneje pisal dnevnik doma v Evropi, je dneve začenjal tudi v popolni divjini osrčja Afrike, kamor se je odpravljal na dolge in izjemno zahtevne ekspedicije. Na enem od takšnih prečenj tropskega gozda je med potjo zaradi izčrpanosti, lakote, bolezni in nesreč umrlo kar dve tretjini njegovega spremstva, sam je bil celo edini Evropejec v odpravi, ki je po skoraj tisoč dneh prebijanja skozi tropski gozd prispel na cilj.
Beri dalje (1.143 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 3.154.  Objavljeno: 11/18/13. ]  

  Družabni možgani Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiV povprečju učenci že tri mesece po tem, ko se v šoli nekaj naučijo, polovico naučenega znanja pozabijo, še bistveno manj pridobljenih informacij pa so zmožni naslednja leta dejansko uporabljati v vsakdanjem življenju. Nevroznanstvenik Matthew D. Lieberman v knjigi Social: Why Our Brains Are Wired to Connect (Crown, 2013) opozarja, da se današnje šole bistveno premalo opirajo na obsežen sistem v človeških možganih, ki skrbi za spremljanje in upravljanje odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi. Kot kažejo raziskave, ki jih je izvedel tudi sam avtor knjige, ima možganski sistem za urejanje družabnega življenja močne sposobnosti pomnjenja, ki pa se aktivirajo v nekoliko drugačnih okoliščinah, kot smo jih običajno vajeni v šolah.
Beri dalje (1.231 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.304.  Objavljeno: 11/11/13. ]  

  Rojstvo oddelka za intenzivno nego Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiJeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize. Na vratu so imeli v sapnik kirurško vstavljeno cevko, ki je bila na drugi strani povezana z gumijastim balonom ter izmenjevalnikom zraka, povezanim z jeklenko s kisikom. Ob vsaki postelji je sedel študent medicine, ki je vsakih nekaj sekund stisnil balon (slika levo). Tako je otroku v pljuča potisnil zrak, bogat s kisikom, in ga ohranjal pri življenju, saj večina otrok sama ni bila sposobna dihati.
Beri dalje (1.846 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 1.990.  Objavljeno: 09/27/13. ]  

  Možgani: detektiv, ki išče morilca Pošlji članek prijatelju po e-pošti Za tisk prijazna stran 
 
Zgodbe iz znanostiNemško-estonski biolog Jakob von Uexküll je danes, dobrega pol stoletja po smrti, morda celo bolj znan med filozofi kot med naravoslovci. Raziskovalno ga je namreč zanimalo, kako različna živa bitja subjektivno doživljajo sebe in svojo okolico. Za opis specifičnega izkustva sveta posamezne živali je uvedel nemško besedo umwelt, ki je postala mednarodni termin in se praviloma ne prevaja.
Beri dalje (1.150 besed) 0 komentarjev.
[ Ogledov: 2.149.  Objavljeno: 09/16/13. ]  

*  

|

Kvarkadabra blog  
  • Mešetarjenje s študentskimi mnenji
  • Stališča strank do znanosti in visokega šolstva
  • Alenka Bratušek ustavila imenovanje upravnega odbora ARRS in kritika na razpis ARRS
  • Slovenski profesor v ZDA, ki je soustvarjal Hobita
  • Natečaj za najboljšo fotografijo s področja znanstvenega raziskovanja
  • Smo za (pre)drzno znanost
  • ARRS - nikoli končana zgodba
  • Naše knjige  
















    Nove teme na forumu  
  • Balistične krivulje izstrelka naboja "Lapua Scenar GB528"
  • Načrti za jedrsko fuzijo podjetja Helion - prevara?
  • Podiplomski študijh fizike na FMF v Ljubljani
  • Matematika in računalnik
  • Vpliv temperature na aluminij obročnikov kolesa
  • Izračun volumna rotacijskega telesa
  • Bioprotector:sevanje
  • Zadnje objave (forum)  
    Odpiram...

    Naroči Kvarkadabro!  ?
    Članki
    Komentarji člankov
    Objave na forumu
    Laboratorijski dnevniki
    Posnetki predavanj

    twitter.com/kvarkadabra

    Podpri Kvarkadabro!  

    Kvarkadabro podpirajo  



    Utrinek iz galerije  
    James Watson v Italijanskih Alpah, 1952
    Poglej album

    Obvestila  
    V kolikor želiš prejemati obvestila o predavanjih in novostih na straneh Kvarkadabre, vpiši svoj e-poštni naslov:


    Žarki modrosti  

    "Ne verjamem v eno samo enolično vesolje... Še celo fizikalni zakoni so nekako odvisni od opazovalca."

    Stephen Hawking