Hitrost časa


    Ali ima tudi čas hitrost?

    Lahko bi rekli, da teče čas s hitrostjo 1s / 1s! Čeprav se zdi takšen zapis hitrosti časa na prvi pogled mogoče povsem nesmiselen, v sebi vseeno skriva nekaj vsebine. Poglejmo zakaj. Na problem hitrosti časa ponavadi naletimo, ko primerjamo čas, ki ga kažejo ure in ugotovimo, da se odčitki na posameznih urah medsebojno razlikujejo. Seveda nas zanima, čas katere ure je pravi oziroma, katera ura je najbolj točna? Odgovor je na dlani: najbolj točna je tista ura, katere izmerjena hitrost časa je najbliže 1s (časa ure) / 1s (časa referenčnega pojava, ki smo ga izbrali za enoto). Dolgo v zgodovini je veljalo, da so astronomski pojavi (dolžina dneva, leta…) najbolj periodični, in da prav z njimi najbolje definiramo enoto časa. Po drugi svetovni vojni pa so častno mesto pojavov, ki je po definiciji najbolj enakomerni, odvzeli pojavom iz astronomskega sveta in ga podelili pojavom v atomskem svetu. Od takrat naprej so prehodi med določenimi atomskimi stanji bolj “enakomerni” kot pa vrtenje Zemlje. V razloge, zakaj lahko trdimo, da so eni naravni pojavi bolj periodični od drugih, se tukaj ne bomo poglabljali, ker odgovori še zdaleč niso preprosti. Mogoče le namig: za enoto časa je najboljši tisti pojav, katerega kopije bodo tudi kazale enak čas kot pojav sam. (Ure Swatch so vse enako zgrajene, a ne tečejo enako hitro, zato za izbiro referenčnega pojava niso primerne.) Danes določa točen čas okoli 150 zelo natančnih atomskih ur, ki so razporejene po vsem svetu in neprestano sporočajo svoje čase v Paris, kjer iz vseh zbranih meritev vsakih nekaj mesecev izračunajo, koliko časa je poteklo.

    (Sašo Dolenc)