Matt Ridley: Genom – biografija človeške vrste

    Leta 1999, dve leti pred objavo rezultatov projekta Človeški genom, se je Matt Ridley spopadel s težko nalogo približati projekt in njegove izsledke širši javnosti. Zakaj s težko nalogo? Živimo v dobi biotehnologije in genetike, ki izjemno hitro in radikalno spreminjata naš življenjski vsakdan. Najbolj kočljive teme, kot so npr. genetsko spremenjeni organizmi in kloniranje človeka, dobesedno preplavljajo dnevno časopisje. Večina komentarjev in člankov se le površinsko ukvarja z genetiko. Malo pa je literature, ki na poljuden način opiše in razloži genetiko, poskuse in izsledke, kako si lahko z njimi pomagamo in kakšne pasti se lahko pojavijo pri njihovi praktični uporabi. Delno so za to krivi znanstveniki sami, saj ob svoji prezaposlenosti le redkokdo najde čas, da približa genetiko širši laični javnosti. To je Mattu Ridleyu s knjigo Genom – avtobiografija vrste v 23. poglavjih imenitno uspelo.

    Genom je knjiga razdeljena na 23 poglavij, ki ustrezajo 23 parom človeških kromosomov. Z avtorjem se sprehodimo skozi 3 milijarde nukleotidov (osnovnih gradnikov molekule DNK), ki sestavljajo človeški genom, od največjega kromosoma proti najmanjšemu. Skozi vsako poglavje nas popelje izbrani akter, gen, ki je nosilec okoli katerega splete esej. Poglavja imajo udarna imena, npr. življenje, vrsta, zgodovina, usoda… Ridley se ne spušča v prevelike podrobnosti, kar je za poljudno knjigo osnovna zahteva, jezik je lahko berljiv in razumljiv. Avtor ne uporablja preveč strokovnih izrazov, v uvodu pa razloži osnovne pojme, ki jih bralec mora poznati preden začne z branjem knjige.

    Z avtorjem se podamo na vznemirljivo potovanje spoznavanja našega genoma in kaj nam ta pove o nas samih. Pove nam kako lahko iz genoma razberemo kako smo nastali, kako smo se kot vrsta razvijali, kako geni sploh uravnavajo delovanje našega telesa, kako genom vpliva na učenje, inteligenco, navsezadnje, kako se je razvil naš um. Genom nam prikaže kako kompleksna bitja smo in kako fascinantno zgrajeno in uravnavano je naše telo. Ridley se spopade tudi s političnimi, socialnimi in vzgojnimi politikami, ki ignorirajo ali se ne odzovejo ustrezno na genetske razlike med ljudmi ali izsledke in uporabo genetike. Razloži genetski inženiring, gensko diagnostiko in uporabo genetske informacije in ob tem osvetli občutljivost področja in potrebo po ločevanju med zlorabami genetike in primeri, ko si z njo lahko pomembno pomagamo. Ridley tudi opravi z nekaterimi nedoslednostmi vsakdanjega tiska, kot je npr. vsesplošno privzeta trditev, da geni povzročajo bolezni. Mutirane, t.j. spremenjene, različice genov povzročajo okvare, kot je opisano v knjigi s primerom Huntingtonove bolezni.

    Genom je knjiga, ki smo jo v slovenščini dobili vsaj dve leti prepozno. Ob pomanjkanju poljudno-znanstvene literature na področju biologije, slovenski prevod pomembno zapolni praznino na tem področju. Je knjiga, ki jo mora prebrati vsak, ki ni brezbrižen do napredka v modernih naravoslovnih znanostih, izsledkih in kako le-ti vplivajo na človeštvo.

    Matt Ridley se je rodil leta 1958. Doštudiral je zoologijo na Oxfordu, delal kot dopisnik The Economista in pisal kolumne v Sunday Telegraph in Daily Telegraph. Trenutno je vodja International Centre for Life, Newcastle upon Tyne, mednarodnega centra posvečenega promociji naravoslovnih znanosti. Poleg Genoma (1999) je napisal še dve knjigi: The origin of Virtue (1996) in The Red Queen: Sex and the Evolution of Human Nature (1993). Živi v Newcastlu upon Tyne, Velika Britanija s svojo ženo in dvemi otroki. Matt Ridley (nekaj intervjujev…)

    Ridley Matt: The Autobiography of a Species in 23 Chapters, Publisher HarperCollins Publishers, 2000.

    Ridley Matt: GENOM, Biografija človeške vrste, Založba Učila, Tržič, 2002.

    Nekaj strani iz knjige (v angleščini)

    (Gregor Anderluh, kvarkadabra.net – številka 17, december 2002)

    Deli

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here