Stanislav Južnič: Hallerstein – Kitajski astronom iz Mengša

    Pri odkrivanju »pomembnih svetovnih osebnosti«, ki so krajše ali daljše obdobje prebivale na območju današnje Slovenije, je dobro ohraniti trezno glavo. Pred leti so se malo bolj razgledani poznavalci glasbene zgodovine samo nasmihali, ko se je v javnosti začelo govoriti o skladatelju Hugu Wolfu kot o »naše gore listu«, čeprav se je resda leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu. Po drugi strani pa še dandanes malokdo ve, da je fizik in filozof Ernst Mach, ki je pomembno vplival na Alberta Einsteina, od »zgodnje mladosti živel in ustvarjal svoja najboljša dela v mehki pokrajini lepih Dolenjskih gričev, le streljaj od Novega mesta na domu svojih staršev pri Velikem Slatniku, kjer mu še danes na vaškem pokopališču počivata oče in mati, z lepim epitafom hvaležnega sina svojih prednikom« (Delo/Znanost, 21. 8. 1996). Menda so povezavo med Machom in Dolenjsko vrsto let načrtno skrivali, saj je zaradi grobih kritik, ki jih je bil deležen v delih tovariša Lenina, veljal za črno ovco med znanstveniki socrealističnega sveta.

    Navezava Avguština Hallersteina na Slovenijo gotovo ni bila samo bežna. Rodil se je leta 1703 v Ljubljani in mladost preživel na družinskem Ravbarjevem gradu v Mengšu. Oče je bil visok uradnih takratne kranjske oblasti, mati pa baronica. Šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in leta 1721 vstopil v jezuitski red. Po nadaljnjem šolanju po raznih evropskih mestih, se mu je leta 1735 izpolnila mladostna želja, da bi postal misijonar na Kitajskem.

    Kmalu po prihodu na daljni vzhod je postal član in nato predsednik kitajskega matematičnega tribunala, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu. Opravil je veliko astronomskih raziskav, dosti je tudi potoval in zbral podatke za kartiranje Mandžurije. Izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Proučeval je tamkajšnjo kulturo, filozofijo in verovanje. Zaradi velikega ugleda ter odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil tudi uspešen diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Poleg zasebnih pisem (tudi sorodnikom na Kranjsko) in pisem redovnim jezuitskim skupnostim, je pošiljal strokovne sestavke londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na Dunaju in akademiji v St. Peterburgu.

    Čeprav Avguština Hallersteina nihče ne prišteva med najpomembnejše mislece v zgodovini človeštva, je bil za Kitajce in Korejce zelo pomembna osebnost, saj jim je prinesel zadnje dosežke evropske znanosti in tehnologije. Skoraj tri desetletja je imel tudi najpomembnejšo znanstveno funkcijo med vsemi Evropejci na pekinškem dvoru, njegove meritve in opazovanja pa so objavljali najpomembnejši znanstveni časopisi v takratni Evropi.

    Južničeva knjiga o Avguštinu Hallersteinu predstavlja zelo natančen pregled življenja in dela velikega kitajskega astronoma. Napisana kot strokovna zgodovinska razprava, kjer je vsak podatek podrobno dokumentiran z virom in slikami. Zgodovinarjem bo takšna knjižica gotovo v veliko pomoč, povprečnega bralca, ki ga zanima predvsem zgodba o Hallersteinovi zanimivi življenjski poti, pa bo takšen strokoven in nič kaj lahkoten način pisanja morda manj pritegnil.

    Stanislav Južnič: Hallerstein – Kitajski astronom iz Mengša, Tehniška založba Slovenije, 2003.

    (Sašo Dolenc, kvarkadabra.net)

    Deli