Bill Bryson: A Short History of Nearly Everything

    V množici knjig, ki si pri Hawkingovi klasiki izposojajo naslov Kratka zgodovina “nečesa”, ima Brysonova Kratka zgodovina skoraj vsega gotovo posebno mesto. Ne le, da je ena najbolj prodajanih poljudnoznanstvenih knjig zadnjih let, je tudi dobitnica ugledne Aventisove nagrade za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo leta 2004.

    Zdi se, kot da je Bryson prebral vse ključne poljudnoznanstvene knjige, se nato pogovoril s strokovnjaki in razčistil še morebitne nejasnosti, potem pa kot vešči pisatelj vse znanje pretvoril v napeto zgodbo.

    Knjiga je razdeljena na šest tematskih sklopov, ki prekrijejo skorajda vsa področja moderne naravoslovne znanosti. Bryson na več kot 600 straneh obravnava vse od kozmologije, astronomije, fizike, geologije do kemije, biologije, antropologije. Njegovo temeljno vprašanje, ki si ga ves čas znova zastavlja, je: Kako vse to sploh vemo? Kako smo prišli do vsega tega znanja o naravi in vesolju?

    Brysonovi odgovori bodo bralca, ki o naravoslovni znanosti ne ve kaj dosti, gotovo navdušili. Knjige bo vesel tudi vsak naravoslovec, ki si želi izboljšati svoj splošni pregled nad dosežki in zgodovino znanosti, kot tudi tisti, ki se želi zgolj podučiti, kako se lahko nekatere zapletene teorije predstavi tudi na povsem preprost način.

    Ker Bryson po izobrazbi ni znanstvenik, so lahko njegove razlage dosežkov znanosti za povprečnega bralca celo bolj razumljive kot pojasnila strokovnjakov. Bryson namreč bralca opozori na marsikatero nejasnost, ki jo je kot laik zasledil med pogovori z znanstveniki in ob prebiranju najrazličnejših strokovnih knjig, samim strokovnjakom pa se zdijo takšne opazke običajno preveč samoumevne, da bi jih sploh omenjali.

    Poudariti velja tudi, da je Bryson izvrsten pisatelj in stilist. Vse kar napiše, se bere neverjetno tekoče in lahkotno. Tudi pri razlagah si je kot kaže določil pravilo, da ne bo v knjigo vključil ničesar, kar ne bi vsaj približno razumel do stopnje, kot je znanost mogoče dojeti brez spuščanja v enačbe.

    (Sašo Dolenc)