Janez Strnad: Einstein – Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi

Ob letošnjem svetovnem letu fizike nas je zalil pravi cunami knjig o Einsteinu, ki slavnega znanstvenika prikazujejo iz najrazličnejših zornih kotov. V knjigarnah imajo dolge police rezervirane samo za Einsteinove življenjepise in poljudne razlage njegove fizike. Velike založbe kar tekmujejo, katera si bo izmislila bolj privlačen naslov in tematiko, ki bi se navezovala na ime razvpitega fizika. Einsteinov knjižni cunami je ravnokar dosegel tudi naše kraje, saj je pri založbi Modrijan izšel izvrsten življenjepis izpod peres Janeza Strnada Einstein: Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi, ki ga spremlja še knjiga dvojčica z naslovom Einstein: E=mc2, pregled Einsteinove fizike, ki se ga bodo razveselili ljubitelji fizike, ki jih ni strah zapletenih enačb.

Einsteinov življenjepis je izvrstno počitniško branje, saj avtor zelo realistično predstavi očeta moderne fizike skozi povsem običajne in vsakdanje teme: ljubezenske afere, iskanje službe, lepe in nadležne strani slave, vojna in mirovništvo in še marsikaj. Velika dragocenost knjige so prevodi daljših pisem, citatov, izjav, ki dajejo zgodbicam dodatno težo in jih začinijo z zabavnimi ocvirki. Marsikatero od pisem omenjenih v knjigi, ki Einsteina prikazujejo tudi v manj mitični in bolj človeški luči, so dediči poskušali vrsto let zadržati skrito pred javnostjo, tako da so nekatera pisma prišla na dan šele pred kratkim.

Sprehod skozi Einsteinovo življenje ne poskuša razbirati abstraktnih značajskih lastnosti genija ali deliti sodb o konkretnih odločitvah, ki jih je moral odkritelj teorije relativnosti sprejemati tekom let. Knjiga sledi le pomembnejšim življenjskim dogodkom, pri čemer poskuša navesti najrazličnejše interpretacije posameznih pripetljajev, kot so jih videli Einstein sam in drugi v njegovi okolici.

Da pa ne bi mi sami ob pisanju predstavitve izvrstne knjige zašli v iskanje posplošitev, čemur se je avtor spretno ognil, navedimo le tri kratke citate za pokušino. (Daljši odlomki iz obeh knjig so tule: Einstein – Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi – odlomki iz knjige)

MATURA: Čeprav je šlo vse gladko, se je Einsteinu matura precej zamerila. Le tako lahko pojasnimo zapis Nočna mora, ki ga je leta 1917 kot uveljavljen profesor objavil v berlinskem dnevniku: »Mature, ki sledi po koncu šole, nimam samo za nepotrebno, ampak celo za škodljivo. Za nepotrebno jo imam, ker učitelji brez dvoma lahko ocenijo zrelost mladega človeka, ki je več let obiskoval šolo. Vtis, ki so ga učitelji med šolanjem dobili o učencu, in nedvomno veliko število pisnih izdelkov, ki jih je moral izdelati vsak učenec, dajo skupaj dovolj obširno podlago za oceno učenca, boljšo, kot jo lahko da še tako skrbno izveden izpit. Maturo imam za škodljivo iz dveh razlogov. Strah pred izpitom in velik obseg snovi, ki jo je treba zajeti s spominom, precej škodujeta zdravju številnih mladih ljudi. To dejstvo preveč dobro poznamo, da bi ga bilo treba na dolgo utemeljevati. Vseeno pa bi rad omenil znano zadevo, da številne ljudi v zelo različnih poklicih, ki so v življenju uspeli in za katere ne moremo reči, da imajo šibke živce, do pozne starosti v sanjah muči strah pred maturo. Matura je škodljiva še zato, ker zniža raven poučevanja v zadnjih šolskih letih. Stvarno zaposlitev s posameznimi predmeti prerado nadomesti nekakšno bolj ali manj zunanje urjenje učencev za izpit, poglobitev pa nadomesti nekakšen bolj ali manj zunanji dril, ki naj razredu pred izpraševalci podeli določen sijaj. Zato proč z zrelostnim izpitom!« (str. 24)

LJUBEZEN: Albert je podrobno opisal pogovor z materjo: »Pridemo domov in grem v materino sobo (med štirimi očmi). Najprej moram pripovedovati o izpitu, potem me vpraša prav neprizadeto: Torej, kaj bo s Punčko?'[Postala bo] moja žena’, pravim enako neprizadeto, a pripravljen na pošteno sceno'. Ta je sledila takoj. Mama se je vrgla na posteljo, zakopala glavo v blazine in jokala kot otrok. Ko si je po prvem pretresu opomogla, je prešla v napad iz obupa.Uničuješ si prihodnost in zapiraš svojo življenjsko pot.’ Ta ne more v nobeno pošteno družino.'Če bo dobila otroka, boš v pravi kaši.’ Ob tem zadnjem izbruhu sem končno zgubil potrpljenje. Energično sem zavrnil sum, da sva živela v grehu, in jo močno okaral. Ravno sem hotel zapustiti sobo, ko je prišla mamina prijateljica… (str. 32)

DRUŽINA: Ko se je s prvo ženo Milevo Marić čustveno že razšel, ji je ponudil naslednji predlog pogojev za skupno življenje:
A) Skrbiš:
1. za vzdrževanje mojih oblek in perila,
2. za to, da dobim svoje tri obroke v sobi,
3. za vzdrževanje moje spalnice in delovne sobe in da je pisalna miza vedno na voljo samo meni.
B) Odpoveš se vsem osebnim odnosom z menoj, kolikor niso nujni iz družbenih razlogov. Posebej se odpoveš temu:
1. da doma sedim s teboj,
2. ko govoriš z menoj, moraš takoj nehati, če te to prosim,
3. mojo spalnico ali delovno sobo moraš takoj zapustiti, če za to prosim.
D) Obvežeš se, da me z besedami ali dejanji ne boš poniževala v očeh mojih otrok. (str. 48)

Morda za konec le še namig založbi, naj knjigo čimprej izda tudi v mehki vezavi, da jo bomo lažje spravili v nahrbtnik ali potovalko, kjer nam bo vedno pri roki med poletnimi potepanji.

Janez Strnad
Einstein: Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi
Založba Modrijan, 2005.