Vse več ljudi se zaveda pomena zdravega življenja oziroma zdravega prehranjevanja. Dandanes, ko se gruče nakupovalcev s prepolnimi vozički prerivajo skozi nakupovalne centre, to neizogibno pomeni hujšanje. A sama ideja o hujšanju ni povsem novodobna iznajdba. Ena najstarejših omemb dietnega pristopa k prehranjevanju sega v leto 1087, ko se je angleški kralj William zamislil nad dejstvom, da ga obilna postava ovira pri jezdenju. V želji, da bi shujšal, se je odločil za prav posebno dieto – pretiran vnos hrane je nadomestil s povečanim pitjem alkohola. Pristop, ki prav gotovo ne bi požel odobravanja pri sodobnih nutricionistih… Kakorkoli, od tih anekdotičnih začetkov nutricionistike dalje je človeška iznajdljivost razvila na stotine, morda na tisoče različnih shujševalnih metod. Od raznoraznih sadnih, vodnih, jabolčnih in kdo ve kakšnih še diet. Med najbolj znane diete sodi tudi tako imenovana atkinsonova dieta.

Leta 1972 je sedaj že preminuli dr. Robert C. Atkins (na fotografiji levo) predstavil svoj pogled na prehrano v knjigi Revolucija v prehrani, ki je nemudoma postala prava prodajna uspešnica. K uspehu je prav gotovo pripomoglo dejstvo, da je atkinsova dieta šla v korak s človeško željo po konzumaciji mesa. Prepovedovala je namreč uživanje ogljikovih hidratov, medtem ko je visoko proteinski prehrani nasprotno prižgala zeleno luč. Na krilih uspeha je l. 1989 dr. Atkins osnoval podjetje Atkins Nutritionals Inc., ki se je ukvarjalo s prodajo proteinskih tablic, napitkov, bombonov in je tudi ponujalo informacije o atkinsonovi dieti. A glej ga zlomka, podjetje dolguje kar 300 milijonov dolarjev ter je zato v začetku avgusta letos razglasilo stečaj. In to kljub dietni modni muhi, ki ji jo je uspelo sprožiti med Američani. Če je bila pred desetletjem uvedba vsakega novega prehrambenega izdelka pospremljena z reklamno kampanjo o zmanjšani vsebnosti maščob, namreč sedaj reklame zvesto prepričujejo o zmanjšani vsebnosti oglikovih hidratov (tako imenovana “low carb” zapoved). Torej ravno voda na Atkinsov mlin – od kod potem dolgovi? Morda pa se ljudje kljub vsemu ne morejo odpovedati dobrotam italijanske kuhinje in s tem večjim količinam testenin in kruha…

(Vir: yahoo news, 1.8.2005)

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

0 - št. komentarjev
Inline Feedbacks
View all comments