Julija 2006 je v ZDA umrl znan psiholog in seksolog John Money. Na univerzi Johns Hopkins v ZDA je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil eno prvih klinik za spreminjanje spola. Vseskozi ga je zanimalo predvsem raziskovanje spolne identitete, o čemer je napisal tudi veliko knjig. Njegove ugotovitve so bile sicer nenavadne in kontroverzne, a vseeno je postal nesporna avtoriteta na svojem področju. Vendar pa je Moneyjevo javno podobo zadnja leta življenja zelo očrnilo spoznanje, da njegov najslavnejši pacient, na katerem je postavil večji del znanstvene kariere, sploh ni takšen medicinski triumf, kot ga je predstavljal v svojih knjigah. Nasprotno, je eden od najbolj žalostnih primerov sodobne medicinske znanosti. To je njegova zgodba.

Prirojeno ali privzgojeno?

Vse se je začelo z domnevo, da spol posameznika ni prirojen, temveč se oblikuje pod vplivom okolja v prvih letih otrokovega življenja. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je Money na podlagi obsežne študije postavil teorijo psihoseksualne nevtralnosti. Po njegovem prepričanju ljudje ob rojstvu psihološko nismo ne moški ne ženske in občutek spolne identitete prevzamemo šele pri približno dveh letih. Na tej podlagi je nato zagovarjal tezo, da lahko otroku v prvem letu kirurško spremenimo spol.

A Money je imel med strokovnimi kolegi tudi veliko kritikov. Najbolj goreč nasprotnik je bil Milton Diamond, ki se je prav tako ukvarjal s problematiko bioloških in psiholoških temeljev določitve spola pri živalih in ljudeh. Teorije je sprva izpodbijal predvsem na metodološki osnovi, saj naj bi Money večino podatkov, na katerih je utemeljil svoje ugotovitve, pridobil prek študij transseksualnih pacientov, se pravi tistih, ki ob rojstvu niso imeli povsem določenega spola oziroma so se rodili tako z moškimi kot ženskimi telesnimi značilnostmi. Diamond ga je izzval, naj hipoteze potrdi tudi pri ljudeh, ki se rodijo s povsem jasno določenim spolom, sicer lahko veljajo le za mejne primere.

Deček postane poskusni zajček

Moneyjeva odkritja o naravi spolne identitete so že pred Diamondovimi kritikami zaslovela in bila obširno predstavljena tudi v medijih. Prejemal je nagrade in postal vodja velikega raziskovalnega projekta, pod katerim je ustanovil tudi kliniko za transseksualno kirurgijo. A trdnih dokazov za svojo teorijo o plastičnosti izbire spola v prvih letih življenja otroka ni imel.

Velika priložnost, da dokončno utiša svoje kritike, se mu je ponudila leta 1966, ko je prejel nenavadno pismo, v katerem mu je obupana mati pisala o pretresljivi zgodbi svojega enoletnega sina Brucea. Pri osmih mesecih so mu iz zdravstvenih razlogov nameravali odstraniti kožico na penisu. Ni znano, zakaj so za to rutinsko operacijo uporabili takrat novo metodo, imenovano elektrokavterizacija. Pri operaciji je nastal hud zaplet; naprava ni pravilno delovala in dečku je v trenutku toliko izmaličila cel spolni organ, da ga niti najboljši kirurgi niso znali več popraviti.

Bruceovi starši so bili zgroženi in obupani, ko tudi po več mesecih obiskovanja različnih zdravnikov niso našli rešitve, kako bi svojemu pohabljenemu otroku omogočili normalen razvoj. Dobre pol leta po nesreči pa je mati na televiziji gledala oddajo, v kateri je dr. Money suvereno razlagal, da otrokov spol v prvih letih življenja še ni natančno določen in se ga da tudi umetno opredeliti. Odločila se je, da bo slavnemu doktorju v pismu pojasnila nenavadno težavo svojega mladega sina.

Bruce postane Brenda

Money se je takoj odzval in ji predlagal, da pripelje sina na pregled. A rešitev, ki jo je takrat svetoval staršem, ni ubogemu Bruceu dolgoročno prav nič pomagala. Po doktorjevem mnenju deček brez penisa ne bo mogel nikoli živeti povsem normalno, zato je bila po njegovem edina možnost, da mu čim prej spremenijo spol. Ker je bil še dovolj mlad, naj bi se po njegovi teoriji plastičnosti spolne identitete v prvih letih življenja povsem identificiral z ženskim spolom.

In obupani starši so res zaupali slavnemu zdravniku in novim odkritjem sodobne medicine. Bruceu so kirurgi pri starosti dvaindvajset mesecev odstranili moške spolne organe in mu predpisali terapijo z ženskimi spolnimi hormoni. Starši so dobili natančna navodila, da ga od operacije naprej strogo vzgajajo kot deklico. Bruce je tako postal Brenda.

Money je seveda o uspešni spremembi spola pri povsem običajnem dečku obsežno poročal v strokovni literaturi. Zlasti pomembno pa je bilo, da je imel deček enojajčnega dvojčka Briana. Tako je imel Money idealno priložnost, da primerja razvoj dveh genetsko povsem enakih otrok, pri čemer je enega od bratov umetno spremenil v punčko. Primer spremembe spola je pod izmišljenim imenom John-Joan postal eden od najrazvpitejših v sodobni literaturi. Petindvajset let so ga slavili kot triumf moderne medicine in na njegovi osnovi so izvedli na tisoče podobnih operacij.

Skrita resnica triumfa medicine

A vse se seveda ni razvijalo tako lepo, kot je Money pričakoval. Čeprav je v strokovni literaturi ves čas poročal, da je z deklico vse v redu in da je povsem prevzela novi spol, resnica ni bila takšna. Čeprav so Brendi zaradi hormonov zrasle prsi in tudi drugi ženski spolni znaki, se je počutila drugačno. Ni se želela igrati s punčkami, temveč je imela raje bratove avtomobilčke. Tudi pozneje, v šoli, je imela veliko težav zaradi deloma deškega videza in vedenja. Brian se je pozneje spominjal, da se mu je sestra zdela povsem takšna kot on, le da je imela dolge lase.

Ko je bila stara štirinajst let, je lokalni psihiater končno prepričal starše, da ji povedo resnico. Prej so jo namreč po Moneyjevih natančnih navodilih ves čas prepričevali, da je povsem običajna punčka. Pozneje se je takole spominjala trenutka, ko je izvedela svojo pravo zgodbo: »Nenadoma se mi je vse razjasnilo. Vedel sem, zakaj sem se tako počutil. Nisem bil nikakršen čudak. Nisem bil nor.«

Brenda postane David

Brenda se je odločila, da bo spet postala moški. Izbrala si je ime David. Vendar pot nazaj ni bila lahka. David je moral prestati več operacij in hormonskih terapij, da je spet pridobil moško podobo. A celotna kalvarija mu je pustila neodpravljive posledice. V svojih zgodnjih dvajsetih letih je dvakrat poskušal narediti samomor. Zaradi krivde, da so se pustili prepričati v nepotrebno spremembo spola otroka, so trpeli tudi starši. Mati je v stanju depresije poskusila storiti samomor, oče pa je postal alkoholik. A David se je vsem težavam navkljub nekako znašel, dobil službo in se poročil. Žena je iz prejšnjega zakona pripeljala tudi tri otroke, ki sta jih skupaj vzgajala.

Milton Diamond je vseskozi sumil, da s slavnim primerom John-Joan nekaj ni v redu, saj je Money kmalu nehal poročati o življenju obeh dvojčkov. A šele leta 1997 je zbral dovolj informacij in vzpostavil stik s takrat tridesetletnim Davidom, ki mu je povedal ozadje svojega življenja. Kmalu je za objavo Diamondovega odmevnega strokovnega članka, v katerem je prikazal resnico o slavnem primeru John-Joan, John Colapinto za revijo Rolling Stone o tem sestavil dolgo reportažo. Nekaj let pozneje pa je o pretresljivi zgodbi napisal tudi knjigo As Nature Made Him: The Boy Who Was Raised as a Girl.

Gostovanje pri Oprah

David Reimer je šele ob izidu knjige tudi javno razkril svoje pravo ime. Podal je veliko intervjujev in nastopil v slavni oddaji Oprah Winfrey. Voditeljica se je v studiu pogovarjala tudi z Davidovo materjo Janet, ženo Jane in bratom Brianom, ki pa po videzu ni bil več podoben svojemu enojajčnemu dvojčku, saj so mu hormonske terapije in operacije bistveno spremenile naravno podobo.

A Davida je še vedno preganjala preteklost. Zelo ga je potrla bratova smrt kmalu po izidu knjige o njegovi žalostni življenjski zgodbi. Žena je bila po pripovedovanju znancev zelo potrpežljiva, a se je po štirinajstih letih skupnega življenja vseeno odločila, da se bo Davida zapustila. Na začetku maja 2004, le nekaj dni po tem, ko mu je povedala, da si želi ločitev, je depresivni David storil samomor.

Tretji spol?

Zadnja leta so čedalje glasnejše pobude, da bi pri uradnih klasifikacijah poleg dveh ustaljenih možnostih izbire spola (moški ali ženski), uvedli še tretjo izbiro oziroma tretji spol. Problem je pereč zlasti za tiste posameznike, ki se rodijo z neizrazitim ali ne povsem določenim spolom, kar se največkrat zgodi zaradi hormonskega neravnovesja in genetskih napak. Od pionirskih raziskav in spoznanj Johna Moneyja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je uveljavila doktrina, da otrokom, ki se rodijo z nejasno določenim spolom, tega že v mladosti kirurško in hormonsko opredelijo.

A ker za takšne operacije pri otrocih po večini ni neposrednih zdravstvenih argumentov, se vse bolj uveljavlja nova doktrina – da se za poseg ne odločijo takoj. Izkazalo se je namreč, da so imeli malčki, ki so jih operirali, praviloma več psiholoških težav kot tisti, ki jim je nekako uspelo uiti kirurškemu nožu. Čedalje več transseksualcev je pripravljenih tudi javno spregovoriti o svojem telesu, zato je vse več pobud, naj se takšnim otrokom ob rojstvu določi le začasni spol, kirurške in hormonske posege pa se omeji zgolj na tiste nujno potrebne za preživetje.