Šund znanost: 20 let črvjih duš

    Te dni beležimo dvajsetletnico fenomenalnega eksperimenta, ki je potekal na Biotehniški fakulteti in na FNT Univerze Edvarda Kardelja v tedaj še jugoslovanski Ljubljani pod nadzorstvom Srečka Šorlija in prof. dr. Igorja Jermana (o prigodah slednjega več tukaj). Namen poskusa je bil stehtati črvje duše. Ne samo to, rezultat eksperimenta naj bi bil celo pozitiven, pri čemer naj bi ob pomoru 70 gramov Kalifornijskih črvov izginilo 90 mikrogramov.

    Teža črvje duše? Rezultate je Srečko Šorli objavil v psevdoznanstvenem časopisu “Frontier Perspectives”, ki ga objavlja Center for Frontier Sciences pri Temple University v Filadelfiji, ZDA. Nato se je, kolikor vem, kot edini Slovenec do sedaj potegoval za znamenito nagrado milijona dolarjev Jamesa Randija. To nagrado dobi prvi, ki rigorozno pod nadzorstvom APS (American Physical Society) pokaže obstoj kateregakoli paranormalnega pojava. A iz nagrade ni bilo nič – iz zapisa na Randijevi strani je videti, kot da je Srečko Šorli (sedaj po dodatnem duhovnem izpopolnjevanju v Indiji preimenovan v Amrita Šorlija) po velikem odkritju skril rep med noge. Le zakaj?

    Morda o vzrokih pove kaj več opis poskusa, ki smo ga pridobili od nekdanjega študenta na Biotehniški fakulteti:

    V večji epruveti so bili živi deževniki in manjša (odprta) epruvetka s strupom (če se prav spomnim, je bil strup formaldehid). Obe epruveti sta bili iz stekla in sta bili postavljeni pokonci (vertikalno), da strup ni iztekel med deževnike (če se prav spomnim, je bila manjša epruvetka na manjši fiksni polički ob eni strani stene večje epruvete, pod njo pa so bili na dnu velike epruvete deževniki). Večja epruveta je bila zgoraj neprodušno zavarjena (najverjetneje so zgornji rob epruvete kar podržali nad plamenom, da se je steklo pričelo taliti in so zgornji del epruvete oblikovali v obliki stožca, s tem je bila epruveta nepredušno zaprta). Ko sem prišel tehtat deževnike, so bile poskusne epruvete z deževniki in strupom že pripravljene, tako da pri pripravah epruvet nisem sodeloval. Najprej sem epruvete z živimi deževniki najmanj 3 x zapovrstjo stehtal. Nato sem veliko epruveto obrnil za 90 do 180 stopinj, da je iz manjše epruvetke iztekel strup med deževnike. Nekaj časa sem počakal, da so vsi deževniki pomrli (ko se nekaj časa niso več premikali, smo predpostavili, da so mrtvi) in epruvete ponovno najmanj 3 x zapovrstjo stehtal. Razlika v povprečnih masah deževnikov pred usmrtitvijo in po njej bi naj predstavljala maso duš deževnikov. Sam nisem s tehtanjem našel nobene statistično pomembne razlike v masah živih in umrlih deževnikov, tako da me po prvem tehtanju niso več vabili k sodelovanju. So pa zato drugi zunanji sodelavci (ki tudi niso sodelovali pri pripravi epruvet) še večkrat tehtali duše deževnikov.

    Več o poskusu v besedah Šorlija lahko preberete tukaj, medtem ko je dolg Randijev komentar na voljo tukaj. Iz objave v Frontier Sciences le tale zabaven izsek:

    Velikost obeh epruvet mora biti enaka saj se vlažnost zraka vseskozi spreminja in je tako kondenzacija vlage različna. S spremembo temperature epruvet je kondenzacija vlage različna, tako da sem meril temperaturo obeh epruvet z občutljivim termometrom.

    Ob tem je na mestu imeti v mislih podatek, da je Šorli meril spremembe mase na šesti decimalki (to je do milijoninke natančno). Spremembe mase, ki jih je meril, so na primer primerljive z maso prstnega odtisa. Kondenzacija je torej bila pod kontrolo do te natančnosti? Hja, verjetno, saj Šorli opazi najprej dvig mase za 60 mikrogramov v prvih treh minutah, potem pa padec mase za 90 mikrogramov. Ta odstopanja naj bi bila statistično signifikantna. Poskus je namreč ponovil dvanajstkrat. Iz komunikacije med Šorlijem in Randijem še ta dva izseka:

    Dragi James
    očitno si dovolj pameten, da lahko odkriješ bimetalne vilice, to pa je tudi tvoja meja, ostani torej pri tem in se lepo imej. In ne piši, da daš milijon nagrade potem pa se skušaš izvleči, res si idiot
    z lepimi željami, dr. Amrit Šorli

    in pa iz Šorlijevega zadnjega pisma Randiju:

    Edini vzrok za razliko v teži je lahko nekaj, ker se dogodi ob trenutku smrti ali pa, da je sprememba teže posledica kondenzacije vlage.

    Jure Zupan

    Dodano 11.5.2008 zjutraj:

    Spoštovani Sašo Dolenc,
    V Abrakadabri piše nekdo posmehljivo o mojem poskusu s črvi. Isti poskus je naredil na podganah znameniti prof. Dr. Shiuji Inomata iz Japonske, dobil je isti rezultat, teža se je zmanšala. Bilo bi dobro imeti malo več znanja preden nekdo piše takšne neumnosti. Če ne boste objavili mojega članka na priponki, ki je bil objavljen v FRONTIER PERSPECTIVES lahko sledi civilna tožba zaradi žalitev s strani časopisa FP – poglejte si kdo je v strokovnem svetu revije…svetovne klase……..
    lep dan
    Srečko Šorli

    Spoštovani,
    Bral sem na spletni strani v zvezi z mojim experimentom (zgornja stran, op. ur.).
    V zadnjih letih se uveljavlja teorija kvantne gravitacije (Rovelli), ki razume prostor sestavljen iz kvantov. Tu se verodostojnost prostor-časa zamaje, saj čas ne more biti kvant. Uveljavlja se ideja a a-temporalnem prostoru, kjer je čas le numerični red sprememb, ki se dogajajo v njem. A-temporalni prostor je negantropičen, se pravi da energija prostora nima entropije. Penrose predpostavlja, da je prostor nosilec zavesti same, jaz pa tudi, da prostor aktivno sodeluje v evoluciji. Moj experiment s črvi kaže na to, da je gostota prostora večja v živem kot v istem mrtvem organizmu. Zgleda, da organizem v rastni fazi absorbira energijo prostora, ki se potem ob smrti razporedi nazaj v prostor, poglejte si članek na priponki. Popp je odkril pri živih organizmih biofotonsko sevanje, Slavinski je odkril, da je to sevanje v trenutku smrti za 10 do 100 krat večje. Tu so povezave v zvezi z zmanjševanjem teže, ki jih znanost še ni dognala.
    Mene osebno to malomeščanskost na Abrakadabri moti……zahtevam da se idiot, ki je napisal “20 let črvih duš” opraviči in da se objavijo moje pismo……..znanost je iskanje Resnice.
    Lep Dan Šorli

    Pripomba uredništva: Kot zahteva gospod Šorli, objavljamo povezavo na članek: http://www.scribd.com/doc/2936622/Sorli-Frontier-Perspectives-2001

    Dodano 11.5.2008 popoldan:

    Spoštovani Gospod Sašo Dolenc
    Pošiljam pismo kot odgovor na članek “20 let črvjih duš” in zahtevam takojšnjo objavo.
    Lep Dan Srečko Šorli Amrit

    Odgovor na članek 20 let črvjih duš – Srečko Šorli Amrit
    Postavlja se vprašanje ali je delovanje živega organizma le rezultat biokemičnih procesov v celicah organizma, ali pa sodelujejo v delovanju tudi energije, ki so v vesoljnem prostoru. Eksperiment z gojišči gliv kvasovk, ki rastejo v nepredušno zaprti epruveti v anaerobnih pogojih, kaže na to, da se z spreminjanjem organske mase v živo povečuje tudi njegova teža, kajti v rastni fazi glive integrirajo v organizem energije, ki so v prostoru, za katere ne vemo izvora. Lahko bi živi organizmi v rastni fazi absorbirali tudi črno energijo ( »dark energy«).
    Po drugi strani pa se teža črvov, ki poginejo v zaprti epruveti zmanjša, pomeni lahko, da se dodatno zgoščena nepoznana energija prostora ob smrti razporedi nazaj v prostor.
    Eksperiment s glivami kvasovkami in s črvi (lumbricus teresticus) je potrebno ponoviti in ga izpeljati tako, da bo človeški faktor eksperimenta nič.
    Vsako namigovanje o »merjenju duš« pomeni nepoznavanje fenomena in je neprimerno.
    Eksperiment Prof. Slawinskega je pokazal, da je biofotonsko sevanje ob smrti organizmov od 10 do 100 krat večje, ob smrti torej energija seva iz telesa, paralelno temu pojavu, pa se lahko tudi manjša masa in s tem teža organizma samega.

    LITERATURA:
    1. Slawinski J., (2002) Photon Emission from Perturbed and Dying Organisms: Biomedical Perspectives, Research in Complementary Medicine, Vol 12. Num 2. http://www.karger.com/Article/Abstract/83971
    2. Sorli A. (2001). Additional Roundness of Space-Time and Unknown Vacuum Energies in Living Organisms, Frontier Perspectives, Vol. 10, Num. 2
    3. Sorli A. (2002).Dark Energy Emission at the Time of Death, The Noetic Journal, An International forum on Cosmology and Consciousness, Vol 3. Num 2
    4. Fiscaletti D., Sorli A. (2007). Basic Frequency of A-Temporal Physical Space As A Driving Force of The Evolution, Scientific Inquiry, Vol 8. Num 1. pp 29-34
    http://www.iigss.net/Scientific-Inquiry/June07/2-Fiscaletti.pdf
    5. Fiscaletti D., Sorli A. (2007). A-temporal physical space and introduction to the theory of everything, Scientific Inquiry, Vol 8. Num 1. pp 65-80
    http://www.iigss.net/Scientific-Inquiry/June07/6-Fiscaletti.pdf

    Deli