Šund znanost: Ig Nobelove nagrade za leto 2008

    Teden dni pred podelitvijo pravih Nobelovih nagrad za odličnost v znansvenih raziskavah, smo tudi letos pričakali njihovo parodijo – Ig Nobelove nagrade, ki jih podeljuje satirični časopis Annals of Improbable Research. Glavni kriterij po katerem naj bi si znanstveno delo zaslužilo Ig Nobela je, da človeka najprej nasmejijo, potem pa mu dajo misliti. Med eminentnimi dobitniki sta se letos znašla tudi raziskovalca iz naše okolice, z Univerze v Trentu in z Univerze v Szegedu. Morda v prihodnosti dočakamo tudi prvega slovenskega Ig Nobelovca?
    Na slavnostni ceremoniji v četrtek 2. oktobra 2008 so v Sanders Theatre Harvadske Univerze podelili naslednje nagrade:

    Nutricionistika: Massimiliano Zampini z Univerze v Trentu, Italija in Charles Spence z Oxford University, Velika Britanija, ker sta elektronsko modificirala zvok čipsa, tako da je oseba, ki je grizljala čips imela občutek, da je čips bolj hrustljav in svež kot v resnici. Referenca: “The Role of Auditory Cues in Modulating the Perceived Crispness and Staleness of Potato Chips,” Massimiliano Zampini and Charles Spence, Journal of Sensory Studies, vol. 19, October 2004, pp. 347-63.

    Mir: Švicarska federalna etična komisija za nehumano biotehnologijo (ECNH) in državljani Švice ker so sprejeli pravni princip, da imajo tudi rastline dojstojanstvo. Referenca: “The Dignity of Living Beings With Regard to Plants. Moral Consideration of Plants for Their Own Sake”

    Arheologija: Astolfo G. Mello Araujo in José Carlos Marcelino z Universidade de São Paulo, Brazilija, ker sta raziskala kako lahko tok zgodovine, ali pa vsaj vsebino arheološkega izkopovališča, premeša živi pasavec. Referenca: “The Role of Armadillos in the Movement of Archaeological Materials: An Experimental Approach,” Astolfo G. Mello Araujo and José Carlos Marcelino, Geoarchaeology, vol. 18, no. 4, April 2003, pp. 433-60.

    Biologija: Marie-Christine Cadiergues, Christel Joubert in Michel Franc z Ecole Nationale Veterinaire de Toulouse, Francija, ker so odkrili, da lahko bolhe, ki živijo na psu skočijo višje kot bolhe, ki živijo na mački. Referenca: “A Comparison of Jump Performances of the Dog Flea, Ctenocephalides canis (Curtis, 1826) and the Cat Flea, Ctenocephalides felis felis (Bouche, 1835),” M.C. Cadiergues, C. Joubert, and M. Franc, Veterinary Parasitology, vol. 92, no. 3, October 1, 2000, pp. 239-41.

    Medicina: Dan Ariely z Duke University, ZDA, ker je dokazal, da ima drago navidezno zdravilo (placebo) večji zdravilni učinek kot ceneno navidezno zdravilo. Referenca: “Commercial Features of Placebo and Therapeutic Efficacy,” Rebecca L. Waber; Baba Shiv; Ziv Carmon; Dan Ariely, Journal of the American Medical Association, March 5, 2008; 299: 1016-1017.

    Kognitivne znanosti:
    Toshiyuki Nakagaki s Hokkaido University, Japonska, Hiroyasu Yamada iz Nagoje, Japonska, Ryo Kobayashi s Hiroshima University, Atsushi Tero s Presto JST, Akio Ishiguro s Tohoku University in Ágotá Tóth z Univerze v Szegedu, Madžarska, ker so odkrili, da lahko ameboidni enoceličarji rešujejo uganke. Referenca: “Intelligence: Maze-Solving by an Amoeboid Organism,” Toshiyuki Nakagaki, Hiroyasu Yamada, and Ágota Tóth, Nature, vol. 407, September 2000, p. 470.

    Ekonomija: Geoffrey Miller, Joshua Tybur in Brent Jordan z University of New Mexico, ZDA, ker so odkrili, da napitnine, ki jih prejme profesionalna erotična plesalka oscilirajo glede na njen menstrualni cikel. Referenca: “Ovulatory Cycle Effects on Tip Earnings by Lap Dancers: Economic Evidence for Human Estrus?” Geoffrey Miller, Joshua M. Tybur, Brent D. Jordan, Evolution and Human Behavior, vol. 28, 2007, pp. 375-81.

    Fizika: Dorian Raymer z Ocean Observatories Initiative na Scripps Institution of Oceanography, ZDA, in Douglas Smith z University of California, San Diego, ZDA, ker sta matematično dokazala, da se bo skupek nitk ali las ali ali skoraj karkoli drugega v vsakem primeru zavozlalo v vozle. Referenca: “Spontaneous Knotting of an Agitated String,” Dorian M. Raymer and Douglas E. Smith, Proceedings of the National Academy of Sciences, vol. 104, no. 42, October 16, 2007, pp. 16432-7.

    Kemija: Sharee A. Umpierre University of Puerto Rico, Joseph A. Hill z The Fertility Centers of New England (ZDA), Deborah J. Anderson z Boston University School of Medicine in s Harvard Medical School (ZDA), ker so odkrili, da je Coca Cola učinkovit spermicid, in Chuang-Ye Hong s Taipei Medical University, C.C. Shieh, P. Wu, and B.N. Chiang (vsi s Tajvana), ker so odkrili da ni. Referenca: “Effect of ‘Coke’ on Sperm Motility,” Sharee A. Umpierre, Joseph A. Hill, and Deborah J. Anderson, New England Journal of Medicine, 1985, vol. 313, no. 21, p. 1351. Referenca: “The Spermicidal Potency of Coca-Cola and Pepsi-Cola,” C.Y. Hong, C.C. Shieh, P. Wu, and B.N. Chiang, Human Toxicology, vol. 6, no. 5, September 1987, pp. 395-6. [opomba: časopis se je kasneje preimenoval in je sedaj “Human & experimental toxicology”]

    Literatura: David Sims s Cass Business School London, Velika Britanija, za njegovo čudovito napisano študije: “Ti gnida: povedno raziskovanje doživetij poniževanja znotraj organizacij.” Referenca: “You Bastard: A Narrative Exploration of the Experience of Indignation within Organizations,” David Sims, Organization Studies, vol. 26, no. 11, 2005, pp. 1625-40.

    (Jure Zupan)