Zaposlovanje na Univerzi v Ljubljani

    Nekaj dni nazaj sem zvecer doma pila caj in precej brezciljno surfala po internetu, pa nekako pristala na domaci strani Ljubljanske univerze, in tam, da malo vidim, kaj se kaj dogaja, kliknila na povezavo ‘prosta delovna mesta’. Kar tako; trenutno ne iscem sluzbe. Ampak poglej, poglej, tole mi je pa vendarle padlo v oci: FKKT (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologije, moja alma mater) razpisuje mesto visokosolskega ucitelja! Ko zacnem brati razpis, se se bolj razveselim. Takole se namrec glasi:

    JAVNA (MEDNARODNA) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
    1. Razpisano delovno mesto:
    Visokosolski ucitelj (za podrocje biokemije in molekularne biologije na katedri za biokemijo)
    Za nedolocen cas in s polnim delovnim casom.
    http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=2245

    Hej, to bi pa lahko bilo nekaj zame! Sem mednarodna raziskovalka na podrocju biokemije in molekularne biologije, trenutno (za dolocen cas) nastanjena v New Yorku, za katerega sicer nikakor ne morem reci, da je nezanimivo mesto, ampak no, drago pa vsekakor, pa veeeliko in glasno, pa dostikrat malo samotno, pa se cel vikend je prav nemarno dezevalo… V Ljubljani so pa mama in ata, pa prijatelji pa mali necaki, pa tam nekje zraven Pokljuka, Polhograjska grmada, Cres… Ob temle razpisu mi torej, moram priznati, malo poskoci srce.

    No pa berem naprej, kaksni so kaj razpisni pogoji:

    – “Doktorat znanosti.”
    Aha, to imam.
    (No ja, nisem cisto prepricana, da tudi v oceh Univerze v Ljubljani zares imam doktorat. Kolikor vem, se v Ljubljani zahteva, da vsak doktorat, pridobljen na kaki tuji univerzi (moj je s Kalifornijske univerze v Berkeleyu) pregleda in odobri komisija z Univerze v Ljubljani, preden se prizna kot Doktorat. Ampak nad to slovensko posebnostjo sem se ze dovolj razburjala nekaj let nazaj in potem ugotovila, da pac ni vredno zivcev. Gotovo pa ljubljanske komisije, ki mednarodno objavljajo prosta delovna mesta, razumejo, da jo tole z doktorati ena velika neumnost, in se obnasajo temu primerno. Tako si vsaj mislim…)

    No, ze druga postavka razpisnih pogojev pa dokoncno zatre moje navdusenje:

    – “Veljavni naziv docent, izredni profesor, redni profesor za podrocje biokemije in molekularne biologije, pridobljen na Univerzi v Ljubljani.”

    Ne, naziva docenta na Ljubljanski univerzi pa vsekakor nimam. Ampak kako naj bi ga pa imela, saj vedar ne zivim v Ljubljani!

    Nekam absurdno se bere, a ne? Mednarodni, pardon, (mednarodni) razpis za pedagosko mesto, ki kot pogoj postavlja ze pridobljeni naziv docenta na Univerzi v Ljubljani??

    Hmm, no, kaj pa vem, mogoce pa so po svetu biokemiki, ki tekoce govorijo slovensko in imajo naziv docenta z ljubljanske univerze. Dvomim sicer, da redno brskajo po internetnih straneh Univerze, ampak gotovo je bil ta (mednarodni) razpis objavljen se kje! Recimo na Naturejobs.com, splosno uveljavljenem portalu za iskanje delovnih mest na podrocju naravoslovnih znanosti. Odsurfam na Naturejobs (http://www.nature.com/naturejobs/index.html). Ta teden je na Naturejobs objavljenih 5277 znanstvenih delovnih mest. Delovna mesta se lahko isce po podrocjih, kljucnih besedah, geografskih regijah… V razdelitvi po geografskih regijah ima recimo Irska ta teden objavljenih 384 delovnih mest, Svica 162, San Francisco 148. Kaj pa Slovenija? “0 zadetkov”. “Ljubljana”, ”Univerza v Ljubljani”, “FKKT”? Takisto – “0 zadetkov”!

    Hmm…
    Ampak res, cisto nic? Niti eno samo samcato mesto ni razpisano v drzavi Sloveniji?

    Za hec vtipkam se “Iceland”, drzavo s 300,000 prebivalci, ki je trenutno popolnoma bankrotirana… No, tudi na Islandiji je razpisanih “0” znanstvnih delovnih mest. To mi je nekako v tolazbo…

    Da se vrnem na razpis na Ljubljanski univerzi. Beremo ga lahko torej nekako takole:
    “Dragi (mednarodni) biokemiki in molekularni biologi, ki ste med 18. novembrom in 3. decembrom 2008 slucajno naleteli na nas razpis, objavljen na strani Univerze v Ljubljani (ne, niti na straneh FKKT, Oddelka za biokemijo, ali Slovenskega biokemijskega drustva ne najdem kakega malega obvestila…), in ste pole tega po moznosti se inovativni raziskovalci in nadarjeni pedagogi, itd itd, javite se!”

    Na objavo skusam gledati s humorjem, ker, kaj pa vem, kako pa naj drugace? Ampak ej, ljudje, bodite resni! Vse te razprave o sanghajskih lestvicah, bolonjskih prevratih, D/V ali kaksnih ze faktorjih in kvantitativnih tockovanjih takih in drugacnih…; vendar ali ni kakovost neke univerze predvsem odvisna od kakovosti njenega kadra? Medtem ko druge svetovne univerze tekmujejo med sabo, kako bi pridobile najboljse ume z dolocenega podrocja, so razpisi, kot je tale na ljubljanski FKKT, namenjeni… – ja, komu le?

    Pa sploh nocem trditi, da bi bila jaz dober kandidat. Mah, saj se “kvanitativnih zahtev” za docenta po moje na dosegam (vsaj kolikor uspem razbrati iz na internetu objavljenih pravilnikov o tockovanju. Kako naj se (mednarodni) clovek v tem znajde, je seveda drugo vprasanje.
    (Po drugi strani bi lahko pa na hitro objavila kako monografijo; v prijateljevi zalozbi, recimo?? To bi mi prineslo “do 20 tock”, pise v pravilniku, torej dovolj za docenturo…))

    Jih pa poznam kar nekaj: pametnih, zagrizenih slovenskih znanstvenikov z obsirno bibliografijo, ki so trenutno (mednarodni). Zal so, podobno kot jaz, nad perspektivami v ljubi zeleni Sloveniji tako razocarani, da za razpisi niti gledajo ne vec. Saj, zakaj pa bi?

    Moja velika sreca je, da trenutno res ne iscem sluzbe. Januarja zacnem namrec s pedagoskim delom na Univerzi Columbia. Kot posdoktorska raziskovalka sicer, s pogodbo za dolcen cas (3 leta) in brez moznosti za napredovanje, ampak vendarle, 3 leta so le dolga doba. Predvsem se pa zelo veselim dela s studenti, pri predmetu, ob katerem se bom tudi sama veliko naucila, v prijaznem, stimulativnem in raznolikem pedagoskem timu…
    (To mesto sem dobila tako, da sem se prijavila na razpis; slabo leto nazaj. Moja prijava je vljucevala moj zivljenjepis, bibliografijo, predlog znanstvenega projekta, esej o preteklih znanstvenih izkusnjah, ter esej o pedagoskih nazorih in izkusnjah. Aja, pa 3 priporocilna pisma. (Kaj je ze to, priporocilno pismo??) Potem sem imela cez nekaj mesecev se intervju. Nobenih tock.)

    Potem pa…, kaj pa vem? Mogoce se bo pa v naslednjih treh letih v Sloveniji vse spremenilo?? Drzim pesti…
    Do takrat pa en (mednarodni) pozdrav!