Tekma za Higgsovim delcem z dramaticnim zgodovinskim preobratom?

    Skoraj takoj po tem, ko so ta teden v CERNu ponovni zagon pospesevalnika LHC spet prestavili, in se bo torej zbiranje podatkov v eksperimentih Atlas in CMS zacelo z dodatno enoletno zamudo, so v konkurencnem, sibkejsem, a ze leta uspesno delujocem pospesevalniku Tevatron v Fermilabu  v ZDA ocenili, da bodo ob nadaljnem nemotenem delovanju zelo verjetno oni prvi odkrili zadnji manjkajoci clen standardnega modela osnovnih delcev. Ker masa Higgsovega delca znotraj standardnega modela na podlagi obstojecih meritev ni natancno dolocljiva, so oceno verjetnosti predstavili v obliki grafa, ki prikazuje verjetnost prvega odkritja v odvisnosti od mase Higgsovega delca (spodaj).
    Vir: www.fnal.gov Razgibanost krivulje je predvsem posledica zanimivih lastnosti Higgsovega delca. Zaradi ohranitve energije lahko ta razpade le v delce katerih skupna masa je manjsa od njegove. Ker je hkrati tesno povezan s samim izvorom mase teh delcev, naivno povedano raje razpade v tezje delce (ce mu ohranitev energije to le dovoljuje). To pri njegovi vecji masi vodi do bolj spektakularnih signalov v detekorju, ki jih je zato lazje opaziti. Na drugem koncu spektra pri zelo veliki masi Higgsovega delca samemu pospesevalniku zacne zmanjkovati energije za zelo obilno tvorbo Higgsovih delcev.  Zato bo LHC z vecjo gostoto protonskih curkov (pomembno, ce ima Higgsov delec majhno maso) in njihovo visjo energijo (bistveno ob veliki masi) kmalu po zagonu neulovljivo prehitel Tevatron; dodatno leto zastoja pa se lahko izkaze za usodno in tekma bo medtem morda ze odlocena. Vse skupaj seveda sloni na predpostavkah, da se od sedaj naprej stvari v obeh raziskovalnih centrih razvijajo po planu in pa da so napovedi standardnega modela o obstoju in lastnostih Higgsovega delca pravilne… Taksen razplet bi pomenil svojevrstno zgodovinsko izjemo, zanimivo predvsem za vse vrazeverneze in ljubitelje teorij zarote. Do sedaj sta si namrec Evropa in ZDA odkritja vseh osnovnih delcev standardnega modela (in  pripadajoce Nobelove nagrade) dosledno ceprav nakljucno razdelili po zanimivem principu. Vsi delci s spinom (kvantna oblika vrtilne kolicine in ena izmed osnovnih lastnosti delcev) ½ so bili do sedaj odkriti v ZDA, medtem ko so Evropi do sedaj pripadla vsa odkritja osnovnih delcev standardnega modela s celostevilskim spinom, kamor se uvrsca tudi Higgsov delec. Zgodovina teh odkritij je bila ze do sedaj polna dramaticnih preobratov, enega najbolj bolecih pa so leta 1974 na svoji kozi obcutili tudi v Laboratori Nazionali di Frascati (LNF), kjer trenutno delujem. O tem kdaj drugic.