Na “Science Careers” David G. Jensen (ustanovitelj in direktor Careertrax inc., biotehnološke in farmacevtske svetovalne firme v Sedona, Arizona) piše o mitih glede služb v industriji, ki jih imajo(-mo) raziskovalci iz akademske sfere. Čeprav so izkušnje biotehnološko obarvane, so zanimive tudi za nas ostale. Miti, ki jih identificira so

  • mit #1: kvaliteta znanosti v industriji je slaba: resnica je po njegovem mnenju – denar je lažje dobiti, znanost, ki se dela v industriji pa ni slabša temveč le drugačna
  • mit #2: v industriji nimaš znanstvene svobode: “Če lahko napišete predlog projekta v industriji ali pa prijavo na razpis v akademski sferi, potem uveljavljate znanstveno svobodo. Med industrijo in akademskim svetom je več podobnosti, kot si mislite.”
  • mit #3: v industriji ne moreš objavljati: večina delodajalcev se zaveda pomena objav za znanstveno dušo. Je pa res, da so določeni deli izsledkov poslovna skrivnost. Teh se ne objavlja.
  • mit #4: v industriji ni varnosti glede služb: po mnenju Jensena je to problem, ki ga vidijo predvsem akademiki, medtem ko so znanstveniki v industriji navajeni menjavanja služb

Me zanima, kaj o primerjavah med službami v akademski sferi in industriji menite bralci tega bloga?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
JCD
JCD
14 - št. let nazaj

Slovenija je pri tej zgodbi odtujena. Velikih podjetij z obsežnimi R&D oddelki je v njej žal le za vzorec. Če damo na stran Hermes, Iskratel, Emeco in Krko, smo več ali manj brez takih podjetij. Tako si lahko diplomant obeta predvsem državno službo v kakšnem inštitutu ali javnem podjetju.

Diplomanti, ki jih jaz poznam, bi se za dobro plačane službe v industriji med seboj stepli.