Britanski R&D labirinti

    Ta teden je Guardian objavil dva zanimiva članka o znanosti in financah. Ker je Britanija glede prenosa znanosti v tehnologije in privatnega financiranja raziskav v EU relativno napredna (OK, pustimo zdaj razpravo, da je za koga ta »naprednost« v bistvu regresija), ju je morda zanimivo prebrati.

    Prvi (»Kdo bo naslednji Stephen Hawking: fiziki opozarjajo na tveganje, da bo Britanija ostala brez naslednje generacije velikih mislecev«) ob nedavni Hawkingovi upokojitvi opozarja na zaskrbljenost teoretičnih fizikov, ki vse težje dobijo državna sredstva za svoje raziskave, hkrati pa so nezanimivi za privatne investitorje, saj ne proizvajajo neposredno uporabnih rezultatov:

    »Država pritiska na univerze, da preusmerjajo raziskovalce iz čistih intelektualnih problemov k na prvo žogo dobičkonosnim projektom, pravijo fiziki. Na ta način je odrinjena vloga univerze, ki najde in vzgaja globoke mislece (deep thinkers), daje pa se prednost kadrom, ki lahko ustvarjajo profit z razvijanjem boljših napravic (widgets)«

    Minister za znanost Lord Drayson je odločil, naj letos njihov »ARRS« (Science and Technology Facilities Council – STFC) podeli posebno prednost projektom, ki bodo pomagali gospodarstvu v krizi in fiziki ocenjujejo, da bo preusmeritev sredstev daleč najbolj prizadela bazične raziskave v znanosti.

    »’Vlada strašno poudarja aplikativne raziskave in s tem pošilja mladim ljudem sporočilo, da zares ne cenijo velikih vprašanj v znanosti,’ pravi Brian Foster, predstojnik za fiziko delcev na Oxfordski univerzi. … ‘Tvegamo dediščino velikih britanskih fizikov. Če bodo nadaljevali s tem zmanjševanjem, bo to povzročilo katastrofo v najpomembnejših raziskovalnih univerzah. … Lahko se zgodi, da se bodo oddelki za fiziko zapirali in dobri študentje odhajali drugam,« pravi Foster.«

    Drugi članek je kljub naslovu (»Z umikom denarja privatnega sektorja je pod vprašajem vloga Cambridgea glede Britanije kot ‘nacije inovacij’«),bolj optimističen. Vsaj polja aplikativnih raziskav ekonomska kriza do zdaj še ni prizadela, kljub temu pa je situacija občutljiva. Stian Westlake, direktor za raziskave pri britanski agenciji za »aplikativno znanost« (National Endowment for Science, Technology and the Arts – NESTA) tako pravi:

    »Naša raziskava je pokazala, da so kot rezultat delno kreditne krize in delno dolgoročnih trendov, v zadnih 12 so 18 mesecih vlaganja tveganega kapitala (venture capital) v znanost strmoglavo padla. Postalo je izredno težko najti privatna sredstva za financiranje dobrih idej.«