Danski dnevnik, 2.

    10.-11.12.

    Pravičen delež Slovenije

    Najpomembnejša današnja novica je bila odločitev EU, da bo v »vmesnem obdobju« do izteka Kjota in nastopa novega sporazuma l. 2012 razvijajočim državam donirala 7,2 milijardi EUR – prispevek, ki bo spodbudil njihove klimatske politike, verjetno pa je njegov glavni namen v tem trenutku, da podmaže kolesje kopenhagenskih pogajanj. Slovenski delež pri tem bo 8 milijonov EUR.

    To je 0,1% celotne vsote. Po deležu prebivalstva je Slovencev v EU 0,4%. Slovenski delež BDP v Evropi je 0,35% (http://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_the_European_Union)

    »Slovenija bo za pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v prihodnjih treh letih prispevala osem milijonov evrov, je danes v Bruslju povedal premier Borut Pahor. To je po njegovih besedah “vzdržna vsota”, ki je v primerjavi s prispevki drugih pravična.«

    (http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042322480)

    Hm. Sem jaz kaj spregledal ali …?

    Bye Bye Bora Bora

    Po Tuvalujskem protokolu je včeraj skupina AOSIS (Alliance of Small Island States), 43 otoških držav, ki jih bodo klimatske spremembe najbolj prizadele, zahtevala, da se kot ciljno zvišanje temperature določi največ 1,5˚C. Ciljno zvišanje za 2˚C, o katerem je največ govora, je že ogrožujoče za njihov obstoj, pravijo. Šef pogajanj Yvo de Boer je takoj namignil, da je določitev takšnega cilja mogoča le teoretično: “It is theoretically possible that the conference will agree to hold temperatures to 1.5C but most industrialised countries have pinned their hopes on 2C.” Si predstavljate, da ste soočeni z dejstvom, da vaše države skoraj gotovo čez sto let enostavno ne bo več?

    http://www.guardian.co.uk/environment/2009/dec/10/copenhagen-climate-change

    REDD

    Izsekavanje tropskega gozda je vzrok pomembnega deleža povečanja CO2 v ozračju (16%). Eden pomembnejših pogajalskih poglavij v Kopenhagnu je tako REDD (Reducing Emissions from Deforestation and Forest Degradation), politike preprečevanja deforestacije. Na mizi so različni predlogi, ključni igralec pa je velesila v porajanju Brazilija. Zgodba je podobna kot pri emisijah Kitajske in Indije: Brazilija je načelno pripravljena na zmanjšanje izsekavanja (predlog EU je bil 50% zmanjšanje stopnje izsekavanja do 2020), vendar to veže na finančni prispevek bogatih, poleg tega pa se ni pripravljena definitivno vezati na določeno časovnico ali stopnjo. Vztraja tudi, da mora zmanjšenje ostati »prostovoljno«, suverena politika Brazilije. Drugi sklop tezav predstavjajo tehnična vprašanja, kako sploh nadzorovati izsekavanje in kako preprečiti koruptivno prelivanje sredstev. Zaradi vsega tega so bila pogajanja nekako v slepem teku, sedaj pa naj bi vseeno prišlo do preboja z novim Norveško-Brazilskim predlogom, ki ga je včeraj podprl Obama.

    http://www.businessgreen.com/business-green/news/2254879/obama-backs-forest-protection

    Deli

    1 komentar

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here