Kaj govori Mišo Alkalaj?

    1. Kaj govori Mišo Alkalaj?

    Bolj ali manj standardnemu »šopku skeptičnih«, ki jih navaja v svojem predavanju in članku pravzaprav nočem neposredno oporekati. Mislim, da je to dober izziv za slovenske klimatologe. Ne morem se namreč znebiti občutka, da je govor o klimatskih spremembah pri nas do javnosti preveč pokroviteljski: kot da je debata o podatkih, raziskavah, grafih, znanstvenih kontroverzah, nekaj, kar ljudje itak ne moremo razumeti. Prevladujejo diskurzi à la Al Gore in poljudni intervjuji v medijih. To je tudi odgovor, zakaj je Alkalaj tako uspešen in zakaj retorično povozi sogovornike, ki se preveč opirajo na splošnosti. Zato nazadnje hvala bogu za njegov poseg, če bo ta izzval eksplicitne odgovore naših klimatologov. Vsaj Kvarkadabrin »medijski prostor« je odprt za še tako komplicirane argumente.
    Kaj torej govori Alkalaj? Rdečo nit njegovega izvajanja po moje demonstrira tale citat:

    »In še bi lahko naštevali nesporno izmerjene podatke, ki zanikajo tezo o človeških vzrokih za ogrevanje ozračja. Kako je mogoče, da nam na podlagi take teorije uvajajo nove davke ter druge stroške in omejitve, ki naj bi zmanjšali domnevno škodljive izpuste? Zato ker teza o ključnem toplogrednem učinku človekovih izpustov CO2 nikoli ni bila znanost. Bila je in še vedno je samo politika.« (Alkalaj)

    Naj vnaprej povem, da glede teorije od človeka povzročenih klimatskih prememb nisem skeptik. Zlahka tudi priznam, da tega prepričanja nisem oblikoval na podlagi neposrednega znanstvenega tehtanja argumentov, temveč po presoji povzetkov raziskav in avtoritet institucij, ki za njimi stojijo. Ne samo IPCC poročila, ampak številni članki v znanstvenih revijah, tudi Nature ali Science (ki je recimo l. 2007 dokaz za to, da človek povzroča klimatske spremembe, imenovala za »breakthrough« znanstveno odkritje leta) … Tudi razkritje znanstveno nepoštenih potez klimatološkega inštituta Univerze East Anglia (t.i. CRU hack) tega razmerja prav nič bistveno ne spremeni. Če že, potem kvečemu relativizira dejstvo, da je velik del »skeptičnih« inštitucij neposredno financiran iz strani naftnih in energetskih podjetij; klimatologi ne morejo svoje avtoritete več utemeljevati na tem, da so vselej »dobri fantje« v bitki s podkupljenimi skeptiki. A v resnici se mi zdi, da to sedaj niti ni več potrebno.
    Glede na navedeni citat po moje Alkalaj misli, da teze, ki jih predstavlja »mainstream« klimatologija, posebej pa znanstvena komisija Združenih narodov za klimatske spremembe – IPCC, niso znanstvene oziroma so kvazi-znanstvene. Istočasno pa misli, da obstajajo prave znanstvene teorije in meritve, ki jasno ovržejo večino tez, ki jih predstavlja IPCC v svoji sintezi. Na eni strani večina »vernikov« s kvazi-znanstvenimi trditvami, na drugi manjšina »skeptikov« s pravo znanostjo.

    To dejansko zelo težko kupim: četudi ne morem ovreči Alkalajevih skeptičnih trditev – to je naloga za stroko – , pa se lahko kadarkoli prepričam, da je iz trte izvita trditev, kako za »tezo o ključnem toplogrednem učinku človekovih izpustov CO2« ni nobene resne znanosti. Poglejmo nekatere njegove trditve iz predavanja in članka, za katere se mi zdi, da obstajajo dovolj relevantni odgovori nanje. Hkrati se Alkalaju opravičujem , če napadam »slamnatega moža« in iz videoposnetka in članka nisem pravilno identificiral referenc njegovih primerov.

    2. Segrevanje ali ohlajanje

    Članek in predavanje avtor začne s ključno trditvijo – ozračje se sploh ne segreva, temveč ohlaja.

    »Zato bi morala biti senzacija podatek, da se ozračje Zemlje dejansko ohlaja, čeprav človekovi izpusti in atmosferska koncentracija CO2 še vedno rastejo.« (Alkalaj)

    Ta trditev me je res presenetila. Zadnja sinteza »mainstream« klimatološke znanosti, IPCC Fourth Assessment Report (2007) [AR4] je namreč povsem nedvoumna in glede segrevanja ozračja, površine in oceanov piše prav nasprotno od Alkalaja:

    “Warming of the climate system is unequivocal, as is now evident from observations of increases in global average air and ocean temperatures, widespread melting of snow and ice and rising global average sea level.
    Eleven of the last twelve years (1995-2006) rank among the twelve warmest years in the instrumental record of global surface temperature (since 1850). The 100-year linear trend (1906-2005) of 0.74 [0.56 to 0.92]°C is larger than the corresponding trend of 0.6 [0.4 to 0.8]°C (1901-2000) given in the TAR (Figure 1.1). The linear warming trend over the 50 years from 1956 to 2005 (0.13 [0.10 to 0.16]°C per decade) is nearly twice that for the 100 years from 1906 to 2005. {WGI 3.2, SPM} The temperature increase is widespread over the globe and is greater at higher northern latitudes (Figure 1.2). Average Arctic temperatures have increased at almost twice the global average rate in the past 100 years. Land regions have warmed faster than the oceans (Figures 1.2 and 2.5). Observations since 1961 show that the average temperature of the global ocean has increased to depths of at least 3000m and that the ocean has been taking up over 80% of the heat being added to the climate system. New analyses of balloonborne and satellite measurements of lower- and mid-tropospheric temperature show warming rates similar to those observed in surface temperature. {WGI 3.2, 3.4, 5.2, SPM} Increases in sea level are consistent with warming (Figure 1.1). Global average sea level rose at an average rate of 1.8 [1.3 to 2.3]mm per year over 1961 to 2003 and at an average rate of about 3.1 [2.4 to 3.8]mm per year from 1993 to 2003.” (AR4, str. 30)

    Če prav razumem metodologijo IPCC poročil, jih sestavijo delovne skupine kot sintezo iz objavljenih znanstvenih člankov. Njihova metodologija in reference uporabljenih člankov je tudi objavljena: tule recimo za poglavje o klimatskih spremembah atmosfere.
    Kaj pa bi lahko bil vir Alkalajeve trditve o dejanskem segrevanju? Na videoposnetku je pod grafom razbrati imeni Johna Christyja in Roya Spencerja iz University of Alabama v Huntsvillu. Dobro, oba sta seveda ugledna klimatološka znanstvenika (če sem malo zloben, sicer ne bi sodelovala s tako ugledno neodvisno inštitucijo, kot je od Exxona, Forda, Pfizerja … financirani libertarni lobist in think-tank Competitive Enterprise Institute. ) Še več ad hominem natolcevanj o njiju lahko prezrete v neuglednem blogu Climate Progress pod naslovom Should you believe anything John-Christy or Roy Spencer say? Med drugim tudi izjavo, ki jo je Christy podal kot zaprisežena priča pred sodiščem v nekem okoljskem procesu (priča, ki jo je poklicala naftna in in avtomobilska industrija, da ne bo pomote). Očitno je bil pritisnjen ob zid, da je pod prisego izjavil:

    »Plaintiffs’ own expert, Dr. Christy, agrees with the IPCC’s assessment that in the light of new evidence and taking into account remaining uncertainties, most of the observed warming over the last fifty years is likely to have been due to the increase in GHG concentrations. Christy agrees that the increase in carbon dioxide is real and primarily due to the burning of fossil fuels, which changes the radiated balance of the atmosphere and has an impact on the planet’s surface temperature toward a warming rate..«

    Sploh je videti, da Christy pogosto spreminja in modificira svoja stališča. Na Cristyjevo delo Alkalaj verjetno meri tudi, ko trditev o segrevanju nekoliko konkretizira.

    »Modeli, ki ogrevanje ozračja trenutno pripisujejo človekovim izpustom toplogrednih plinov, napovedujejo, da naj bi se temperature relativno enako povečale skozi višinski presek oziroma bi moralo biti povišanje relativno največje na višini približno deset kilometrov (zgornja plast troposfere). Meritve kažejo, da se je ozračje ogrevalo predvsem ob površju, na višini deset kilometrov pa se je dejansko ohladilo.« (Alkalaj)

    Moram priznati, da niti med skeptiki nisem našel nobene neposredne aktualne reference o zmerjenem ohlajanju ozračja. Lahko, da se sklicuje na pogosto navajan primer meritev temperatur troposfere (spodnje plasti ozračja) v tropskem pasu zemlje. L. 2004 je skupina skeptičnih znanstvenikov (najbolj znan med njimi Fred Singer) objavila, da meritve temperature troposfere ne ustrezajo napovedi modela globalnega segrevanja ozračja. To so skeptiki hitro razglasili kar za smrten udarec teoriji globalnega segrevanja. Kmalu se je izkazalo, da ni povsem tako, ali da je pravzaprav ravno obratno: rezultati skeptičnih znanstvenikov so temeljili na napačni interpretaciji in kalibraciji satelitskih meritev, celotna zgodba pa se je izkazala za enega večjih fiaskov »skeptične klimatologije« (natančneje in z referencami o tem v prvem, drugem in tretjem članku na Real Climate). Sam Cristy je bil prisiljen modificirati svoje trditve: zdaj pravi, da je model globalnega segrevanja napačen, ker predvideva večje segrevanje, kot je izmerjeno – prej je skupaj s Singerjem trdil, da je napačen, ker se ozračje v resnici ohlaja …

    3. Hokejska palica in mala ledena doba

    Argumentacija skeptikov me včasih spominja na vic o izposojenem kotličku; ko ga je vrnil preluknjanega, se je mož izgovarjal »Prvič, kotliča si sploh nisem izposodil; drugič, kotlič je že imel luknjo, ko sem si ga izposodil; in tretjič, jaz sem kotlič vrnil nepoškodovan.« Globalnega segrevanja sploh ni; itak pa globalno segrevanje ni povzročil človek, ampak je naravni pojav.
    Alkalaj v jedro svojega predavanja postavlja priviligiran primer skeptikov, kritiko t.i. grafa hokejske palice in z njo povezano temo srednjeveškega toplega obdobja in »male ledene dobe«.

    “Predvsem pa bi resna znanost morala upoštevati dejstvo, da je Zemlja celo v človeški zgodovini doživela mnogo toplejša obdobja davno pred časom množičnega izkoriščanja fosilnih goriv. Na primer, severna polobla je med 9. in 14. stoletjem doživela tako imenovano srednjeveško toplo obdobje, ko so bile povprečne temperature skozi štiri stoletja za dve do tri stopinje Celzija višje, kot so v zadnjih 50 letih. … Srednjeveškemu toplemu obdobju je sledila ohladitev, od sredine 16. do sredine 19. stoletja je v Evropi vladala tako imenovana mala ledena doba.« (Alkalaj)

    Skeptiki trdijo: če je bilo obdobje do 19. stoletja nenavadno mrzlo, sedanje segrevanje ni nič od človeka povzročenega, temveč normalen cikel, ponovitev srednjeveškega toplega obdobja. Izraz »hokejska palica« se nanaša na paleoklimatsko raziskavo klimatologa M. Manna, ki je l.1999 objavil graf rekonstruiranih temperatur na severni polobli od l. 1000 do danes in kaže silovit zasuk narašanja temperatur od industrializacije v 19. stol. naprej.
    Silovito kritiko so skeptiki (v prvi vrsti Stephen McIntyre) sprožili v dve smeri: hokejska palica je lažna, saj ne upošteva srednjeveškega toplega obdobja (tam bi moral biti »val«), poleg tega pa modernega dviga temperature, ki ga zazna, ne smemo pripisati industrializaciji z rastjo CO2 v atmosferi, temveč normalnemu odboju od mrzlega obdobja.
    Od celotne kontroverze, ki je potekala pred najvišjimi znanstvenimi instancami, bom povzel le njen rezultat. Tako kot Sarah Palin lahko presojam le glede na zelo sekundarne vire in povzetke. Saro so njeni viri prepričali, da klimatska znanost pade. Po drugi strani se je ob izteku kontroverze l. 2008 NATURE v rubriki Research Highlights zdelo vredno objaviti novico pod naslovom »‘Hockey stick’ holds up«:

    »A fresh analysis of climate indicators shows that the Northern Hemisphere is warmer now than it has been in at least 1,300 years. Previous analyses of climatic history by Michael Mann of Pennsylvania State University in University Park and his colleagues produced a distinctive ‘hockey stick’ shape; but some of this analysis, and the tree-ring data it used, came under attack. The latest work by Mann and his coworkers involves various climate proxies, including corals, ice cores, historical records and marine sediments. The authors show that current warming is anomalous even if all tree-ring data are eschewed.« NATURE 455, 140 (11 September 2008)

    Naj kljub svojem diletantskem klimatološkem znanju vseeno navedem nekaj vsebinskih ugovorov na Alkalajevo navajanje toplega srednjega veka in male ledene dobe iz virov. Še pred tem (ob tveganju, da sam ne bi zagrešil »napake kotlička«) pa je treba omeniti, da paleoklimatološki podatki Mannove študije nikakor niso edini steber teorije o klimatskih spremembah, ki jih povzroča človek. So pomemben steber, a nikakor ne edini. (Vir, kjer IPCC povzame ključne predpostavke teorije človekovega vpliva na klimo: AR4, The Physical Science Base, Chapter 9 : Understanding and Attributing Climate Change ) Glede kritike hokejske palice pa sta ključni ugotovitvi sta po moje ti dve:
    Paleoklimatološke analize Manna in ostalih ne negirajo toplega srednjeveškega obdobja in ohladitve, ki mu je sledila. Prav nasprotno. Res pa je, da se je hokejski graf v desetletju intenzivnih raziskav dopolnjeval. (Mannov članek z novejšo verzijo »hokejske palice«): http://www.realclimate.org/HockeyStickOverview_html_6623cbd6.png
    Za teorijo od človeka povzročenih klimatskih sprememb je ni toliko ključen podatek o povprečni temperaturi 20. stol., temveč stopnja, po kateri ta narašča v zadnjih desetletjih. To je ključna anomalija, ki jo razkriva paleoklimatologija in jo povezuje z naraščanjem količine CO2 v ozračju.
    Natančneje (članek iz Real Climate):

    »Numerous studies suggest that hemispheric mean warmth for the late 20th century (that is, the past few decades) appears to exceed the warmth of any comparable length period over the past thousand years or longer, taking into account the uncertainties in the estimates. On the other hand, in the context of the long-term reconstructions, the early 20th century appears to have been a relatively cold period while the mid 20th century was comparable in warmth, by most estimates, to peak Medieval warmth. It is not the average 20th century warmth, but the magnitude of warming during the 20th century, and the level of warmth observed during the past few decades, which appear to be anomalous in a long-term context.«

    Nazadnje še opažanje, ki ne leti neposredno na Alkalaja. V govoru o klimatskih spremembah je pogost zdravorazumski tip opažanja, češ, kakšno segrevanje ozračja: pri ujcu na Pokljuki je že tri leta vsakič hujša zima. Seveda gredo takšni argumenti tudi v drugo smer, v bolj sofisticirani obliki z ikoničnimi posnetki kobacajočih severnih medvedov na osamljeni taleči se ledeni pološči. Z Alkalajem se po moje strinjava, da morajo glede resničnosti teorije klimatskih sprememb šteti nazadnje le stroga znanstvena merila.

    Arheološki podatki o zeleni Grenlandiji so lahko sicer eden izmed relevantnih podatkov, niso pa v tako kompleksnem modelu, kot je rekonstrukcija klime v preteklosti, edini ali odločilni podatek, ki bi ga lahko posplošili na globalno raven. Niti niso to imena ulic v srednjeveškem Londonu ali podatki o zmrzovanju Temze. (Mimogrede, primer zmrzovanja Temze, ki ga navaja Alkalaj, je zanimiv, saj je precej odprto, koliko je poleg klime nanj vplival spremenjen režim plimovanja zaradi gradnje mostov in zapornic … )Problem je v tem, da v debatah pred javnostjo takšno »konkretno dejstvo« ljudi udari in prepriča bolj, kot razlaganje zapletenega modela. Kot rečeno, pa tudi druga stran na to ni imuna.

    4. Avtoriteta IPCC

    Alkalaj kritizira IPCC poročila kot netransparentna in politična, da ne navajajo virov in avtorjev posameznih trditev. Moj občutek ni tak. Res je, da sintezno poročilo nima stroge forme znanstvenega članka ali monografije, a saj to je bil natančno njegov namen – da je sinteza znanstvenih raziskav. Po drugi strani se mi ne zdi, da je glede virov, referenc, ali metodologije netransparenten, nasprotno. Navedeni so v treh »Working Group Report« – linki do njih nikakor niso skriti, ampak so skupaj z Sinteznim poročilom na vstopni strani IPCC. A kot rečeno, to je pač moj občutek, nisem kvalificiran, da bi presodil, če so kakšna bistvena znanstvena dela izpustili.
    Dejansko pa težko kupim to Alkalajevo trditev:

    »Medtem ko se Medvladna komisija za podnebne spremembe rada pohvali s sodelovanjem »tisočev znanstvenikov« (navajajo številke od 1500 do 3000), je poročilo NEvladne mednarodne komisije za klimatske spremembe (NIPCC), ki povsem razvrednoti tezo o vplivu človeških izpustov na podnebne spremembe, podpisalo 30 tisoč znanstvenikov!« (Alkalaj)

    Ne glede na to, kaj je in kaj ni IPCC, ne verjamem, da mu lahko kot zgled nasproti postavimo navedeno »Mednarodno komisijo za klimatske spremembe«. Če je za Alkalaja že IPCC ideološki, bi moral za to združbo skoraj izumiti nov izraz. Organizira jo ultra libertarni in konservativni Heartland Institute, njihov trenutni frontman pa je Vaclav Klaus. O sponzorjih ne bi … Če je to vzorna družba neodvisnih nevladnikov, so Alkaida islamske skavtinje.
    Za kakšno drugo priložnost puščam ostale skeptične argumente, ki jih navaja Alkalaj, recimo sončno aktivnost kot pravi razlog klimatskih sprememb. Začetna napotila, kje iskati odgovore, so razvidna iz citiranih linkov (predvsem indeks »spornih vprašanj« na RealClimate). Na koncu še ponavljam, da se nisem spustil v razpravo o samih skeptičnih argumentih, temveč poskus demonstracije, da za vsako skeptično trditev obstaja vsaj tako (po moji presoji pa v večini primerov še mnogo bolj) znanstveno utemeljen odgovor »mainstream« klimatologije.