Vpliv vojaškega vadišča Postojna (Poček) na okolje

    Načrtovana rekonstrukcija vojaškega poligona pri Postojni je lahko tudi preizkus, kako resno jemljemo pravico, da so ljudje upravičeni do popolne obveščenosti in do soodločanja v zadevah, ki se tičejo njihovega okolja. To so kot eno eno temeljnih človekovih pravic evropske države potrdile z Aarhuško konvencijo, ki jo je v svoj pravni red z ratifikacijo seveda vključila tudi Slovenija. V resnici gre za bistveni zakon, ki povezuje področje človekovih pravic s področjem varstva okolja. Zakon postavlja visoke norme, v tretjem členu denimo državi nalaga, da pri obveščanju javnosti ni le pasivna, ampak aktivno pomaga in se trudi za čimvečjo obveščenost prizadete javnosti:

    Pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da uradniki in organi usmerjajo javnost in ji pomagajo pri iskanju dostopa do informacij, lažji udeležbi pri odločanju in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Pogodbenica spodbuja izobraževanje ter ozaveščanje javnosti o okolju, zlasti glede možnosti dostopa do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. (*)

    Razumem argument Ministrstva za obrambo, da je iz njihovega vidika poligon stvar nacionalnega interesa. Prav v primerih, ko gre za spor med domnevno državnim interesom in lokalnim prebivalstvom, je ključno, da bi bila vlada čim bolj dosledna glede popolne obveščenosti. En tak dokument, ki bi lahko služil kot relativno objektivna referenca v sporu, je naročila sama vlada, imenuje pa se »Strokovne podlage s področja varstva okolja za DPN OSVAD Postojna«; v redu in strokovno pripravljena zadeva, ki pa je bila javnosti prek interneta dostopna le kratek čas, v času uradne javne razgrnitve državnega prostorskega načrta. Na moje poizvedovanje na Ministrstvu za okolje so mi odgovorili, da je bilo gradivo »javno dostopno v času javne razgrnitve« do 2.2. 2011, po tem času pa je »v strokovne podlage možno vpogledovati na sedežu Direktorata za prostor.« Ok, ker se mi zdi, da pri enemu najbolj aktualnih okoljskih sporov tega trenutka »dostopnost na sedežu direktorata« ni ravno najbolj v duhu Aarhuške konvencije, po kateri naj bi državni organi aktivno spodbujali in kar se da lajšali dostop do relevantnih informacij, sem težil naprej in jim (MOPu) poredlagal, da v duhu Aarhusa zadevo, ki prizadene in zanima tako veliko ljudi, vendarle publicirajo na bolj dostopen način, recimo na internetu. Zaenkrat na to še niso odgovorili. In kaj piše v strokovnih podlagah? Zaradi prej razloženih okoliščin linka ne morem dodati, nekaj citatov pa je razvidnih iz negativnega mnenja, ki ga je k osnutku DPN decembra lani podala občina Pivka. Mimogrede, v besedilu občina Pivka zapiše, da so celo v času javne razprave »Strokovne podlage« na internet dali šele kasneje po njihovi izrecni zahtevi:

    Gradivo za javno razgrnitev je bilo v skladu z javnim naznanilom … dostopno tudi na spletni strani od prvega dneva javne razgrnitve… z dne 20. 12., strokovne podlage pa po predhodnem opozorilu občine Pivka od 18.01.2011 naprej.(*)

    Če je to res, in če je res tudi tisto, kar so mi pisali iz MOP, so bile Strokovne podlage na internetu cela dva tedna, od 18.1. do 2.2. 2011 😉 Študija pa je nedvomno vredna preučitve. Le kot primer, v njej med drugim recimo opozarjajo na kontaminacijo vode:

    Območje vojaškega poligona Poček se nahaja na kraškem svetu. Procesi samoočiščevanja na krasu so pogosto manj učinkoviti zaradi hitre infiltracije, manjše filtracije, visokih hitrostih pretakanja voda v podzemlju (tudi do več 100metrov na dan) in s tem hitrega prenosa onesnaževanja daleč stran od točke vnosa … Na obravnavanem območju so najpomembnejši kraški izviri Malnov, saj so zajeti za vodooskrbo Postojne z okolico. Njihovo hidrološko zaledje obsega vode z območja Cerkniškega jezera in Javornikov. Predstavljajo perspektivni vir za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode za širše območje Primorske. … Rezultati sledilnega poskusa, ki ga je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU izvedel poleti 1997, nakazujejo zelo dobro povezavo vojaškega poligona Poček z izviri Malenščice in Vipave, pa tudi s Pivko v Planinski jami in z izviri v Rakovem Škocjanu (Rak pred Prunkovcem, Prunkovec, Kotliči) ter z izvirom Stržena pri Stari vasi. Izmerjene povečane vsebnosti določenih kovin (svinca, niklja, bakra, kroma, kadmija) v odvzetih vzorcih sedimenta v izvirih so zelo verjetno posledica spiranja onesnaženih tal s padavinami na območju vojaškega poligona Poček. (*)

    Skratka. Ob razpravi o obnovi/širitvi/ureditvi vojaškega poligona, je vprašanje vpliva na okolje zelo relevantno. Najmanj, kar iz vidika konstruktivne javne razprave vlada ta trenutek lahko stori, da v duhu prizadevanj po čimvečji obveščenosti javnosti olajša dostopnost »Strokovnih podlag« vplivov na okolje, ki jih je naročila sama in so po moje relativno dobro narejene.

    Deli

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here