Tovarne doktorantov

    Nature je v zadnji številki objavila članek s pregledom doktorskega študija v različnih državah z glavnim poudarkom na tem, kaj se z doktoranti dogaja po zaključku doktorata. Države se med seboj precej razlikujejo, a v glavnem velja, da se produkcija doktorantov povečuje. Povečanje je še posebno dramatično v državah v razvoju, a je tam tudi potreba po novih doktorantih največja.

    Bolj problematična je hiperprodukcija doktorantov v razvitih državah, kjer že nekaj desetletij število doktorantov daleč presega število mest v akademskem svetu. Prav zanimiva je Nemčija, kjer je recimo v letih 1998-2006 število doktorantov ostalo enako (v enakem časovnem obdobju se je na Kitajskem število povečalo za 40%). Obraten primer je Poljska, kjer je število doktorantov po padcu komunizma izrazito naraslo (vpis kar desetkratno v 20 letih).
    Po podatkih MVZT je Slovenija tudi priča eksplozivni rasti doktorantov (od leta 2004 do 2008 kar dvakratni porast vseh doktorskih študentov, a je zato obenem število mladih raziskovalcev ostalo v tem obdobju skoraj nespremenjeno). Pomembno vprašanje je, ali se mladi, ki se odločajo za doktorski študij, zavedajo kako majhne so možnosti za akademsko kariero? Če je to jasno predstavljeno in dobro znano, in večina gleda na doktorski študij tudi na pripravo za kariero zunaj akademskega sveta, potem s hiperprodukcijo seveda ni nič narobe…
    Pa še link na grafično predstavitev študije “Koliko je vreden doktorat?”.

    7 KOMENTARJI

    1. Ne nujno: usposobljenost za raziskovanje (se pravi, najbolj splošna kvalifikacija, ki ti jo da doktorska izobrazba) mora biti visoko iskana usposobljenost na vseh področjih, daleč onstran akademskih služb.
      V tem smislu bi univerze kvečemu ravnale neodgovorno, če bi omejevale doktorski študij … Lahko pa povem, da je iz naših internih debat dostikrat razvidno, da predvsem starejši profesorji nasprotujejo širjenju doktorskega študija prav z argumentom, "da ne bo služb zanje". Kar je po moje fundamentalno napačen pogled – kot rečeno, po moje je usposobljen raziskovalec kader, ki je močno koristen v prav vsakem sektorju. (Drugo vprašanje pa je, koliko delodajalci znajo ceniti in ovrednotiti to znanje)

    2. Ne živimo v idealni družbi, živimo v svetu, kjer usposobljenost še zdaleč ni najbolj cenjena vrlina, vsaj kar se tiče iskanja zaposlitve. A družbeno neodgovornost vidim bolj v produciranju ogromnega števila družboslovcev, od česar pa imajo koorist le univerze, saj jim le to izobraževanje omogoča obstoj. Ne moreš jesti diplome ali doktorata.
      Kateri sloj prebivalstva se je že uprl v Tuniziji?

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here