Univerza na Primorskem (UP) mi lahko prepove, da izvajam predavanja in raziskovalno delo na Univerzi v Amsterdamu. Vsaj tako je razumeti iz konkurenčne prepovedi, ki jo je 18.5.2011 sprejel senat UP. Prepove mi (in ostalim zaposlenim na UP) lahko tudi izvajanje vseh ostalih izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dejavnosti, ki se že izvajajo na UP, se pravi večino dejavnosti, ki jih profesionalno izvajam na Univerzi v Amsterdamu ter v strokovnih organih v katerih sodelujem v Sloveniji, kot sta državna Odbor za Znanost in svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Na Univerzi v Amsterdamu (UvA), kjer sem tričetrtinsko zaposlen, takšne prepovedi nimam. Še več, na UvA moje sodelovanje (raziskovalno in pedagoško) z drugimi univerzami podpirajo, ker v tem vidijo promocijo njihovega dela. Pri mojem sodelovanju z Univerzo na Primorskem me na UvA nikoli niso ovirali, čeprav zaradi visokih pedagoških obremenitev na slovenskih univerzah moje raziskovalno delo ni tako produktivno kot bi bilo, če bi ves čas delal za UvA. Zanima me mnenje bralcev o smiselnosti takšnih prepovedi na slovenskih univerzah. Kratki pravilnik, ki ga je sprejel senat UP, lahko najdete tukaj. Spodaj je moje mnenje o njem in zelo vesel bom vsake pripombe na svoje razmišljanje. V prepovedi vidim dva problema, prvega konceptualnega in drugega vsebinskega. 1.
Sporen se mi zdi sam koncept omejevanja zaposlenih pri širjenju in uporabi svojega javno financiranega znanja na drugih javnih (in privatnih) inštitucijah v času, ki ni pokrito z zaposlitvijo na UP. Sporno se mi zdi, da si UP jemlje pravico, da presoja o naših zaposlitvah in dejavnostih v času, ko nas ne plačuje. Sporno se mi zdi, da svet UP ni podal nobenega pojasnila zakaj je za vse zaposlene potrebno uvesti nekakšno splošno prepoved. Razumel bi, če bi senat razložil problematiko, ki se s prepovedjo rešuje. Mislim tudi, da bi kakršnokoli že problematiko lahko rešili s specifičnimi navodili, ne pa z ”one-size-fits-all” splošno prepovedjo za vse zaposlene in vse dejavnosti (razen izjem) izven delavnega časa. Sporno se mi zdi, da takšna prepoved lahko velja brez ponovnega podpisa pogodbe o zaposlitvi. Univerza v Amsterdamu se seveda ne more strinjati s tem, da si druga inštitucija jemlje pravico presojati o mojih dejavnostih na UvA. Na isti način bi lahko senat UP jutri sprejel še konkurenčno klavzulo in mi brez mojega soglasja prepovedal, da sem na UvA ali neki drugi univerzi zaposlen še nekaj let po prekinitvi pogodbe z UP. Se motim, da je to sporno? 2.
Konkurenčna prepoved je spisana splošno in relativno nejasno. Pojem ”konkurence” ni podrobno določen, uporabljajo se nedoločene fraze, kot na primer ”formalna izobrazba”, ”sodelovanje pri recenzijah”, ”splošno, očitno ali razumno … uresničevanje temeljne ustavne pravice do akademske svobode” (je akademska svoboda opredeljena v Ustavi RS?). Sam zato težko ocenim pri katerih svojih dejavnostih kršim prepoved, pravilnik pa ne določa organa, ki bi o tem obveščal. Prepovedano je vse kar ni izrecno dovoljeno, kar vidim kot oviro za razvoj (in torej poslanstvo UP), če ne drugače zato, ker je nemogoče predvideti vse oblike raziskovalnega dela v prihodnosti. Menim, da bi moralo biti dovoljeno vse, razen natančno opredeljenih specifičnih aktivnosti, ki utemeljeno škodijo poslanstvu UP. UP si pridržuje pravico, da prepove dejavnost v času, ko nas ne plačuje, in sicer tudi tistim, ki smo samo delno zaposleni. Pri tem pravilnik ne omenja nadomestil za izgubljene dohodke, zavarovalne in pokojninske stroške, itd, ki bi jih zaradi prepovedi utrpeli. UP si pridržuje pravico, da uveljavlja prepoved dejavnosti, četudi ta ”ne ovira študijskega procesa UP oziroma drugega dela, ki ga zaposlena oseba opravlja na UP”. Z vidika svobode govora je sporno, da pravilnik pogojuje podajanje vsakega (osebnega?) mnenja v javnosti z navedbo zaposlitve na UP. Ker je vse razen nejasno opisanih dejavnosti morda prepovedano, imam, če želim nadaljevati delo na UP, dve možnosti. Prva je, da za vsako opravilo, za katerega sumim, da ne sodi v zelo omejen seznam dovoljenih aktivnosti, zaprošam univerzo za soglasje. Teh aktivnosti je potencialno veliko, od projektov v tujini do strokovnega dela doma. Žal je senat univerze pozabil objaviti obrazec, na katerem moram po pravilniku vložiti vsako prošnjo za soglasje. Druga možnost je, da pravilnika ne upoštevam. Ob pogovoru s sodelavci sem imel občutek, da so vsi izbrali drugo možnost. To ni prav: kršitev pravilnika, vede ali nevede, je lahko razlog za prekinitev pogodbe s strani senata UP. Je pa učinkovito: če bi vsi, tako kot jaz, porabili cel dan za pogovore in analizo pravilnika, bi UP izgubila skoraj 500 delovnih dni.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

16 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Kaj si kaj drugega pričakoval od komunističe univerze kot tetror. Komunajzi pogrešajo čase, ko so zaprli znanstvenike v kak inštitut v sibirijo …

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Kaj bi raje videl, da te pošljejo v sibir. Še srečen bodi da imamo kučana in jugoslovanski komunizem. Sedaj pa hitro v Kumrovec oboževat tita.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Jugoslavija je zakon. Kaj težiš, sami so si Slovenci izbrali življenje v EU a vsi vemo, da je Jugoslavija bila raj na zemlji, vir svobode in tolerance, tehnološka velesila. In zarota EU je bila, da so uničil Jugoslavijo saj so se bali, da bo samoupravljanje, ki je druga beseda za uspeh uničil gnil kapitalizem zahoda.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Jugoslavija je bila bolj biogata kot ZDA in Švica.

Luka Omladič
12 - št. let nazaj

Precej pove že to, da dobra univerza s tem nima problema, dokaj povprečna (pardon) pa ga ima. Verjetno je zadeva analogna, kot s formalnimi pravili za habilitacije, ki so pri nas bolj zapletena kot na kakšni top univerzi – pa ne, da bi to potem tudi odražalo kvaliteto rednih profesorjev na eni in na drugi.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Aljaž, dobrodošel nazaj v Sloveniji! Govorim lahko sicer bolj v imenu UL, a po tvojem pisanju sodeč je situacija z birokracijo povsod podobna. Tudi pri nas je cel kup raznih predpisov, ki jih ali nihče ne razume ali pa se jih ni mogoče držat v praksi. Ali pa kar oboje. Od izpitnih pravilnikov za študente pa do habilitacijskih pravil. Tipično smo potem študenti in zaposleni prepuščeni na milost in nemilost trenutni interpretaciji pravil s strani administracije. Študiranje statutov in pravilnikov te pogosto le zmede. Na koncu se ponavadi izkaže, da če moraš kaj naredit, da najbolje vprašati nekoga, ki je… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Zanimiva analiza, katere (zelo verjeten) sklep je, da je potrebno nujno nekaj ukreniti zoper uvajanje takšne prakse. Ali boste kaj ukrenili?

problemi

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Če se ga bodo hoteli kdaj rešiti, bo šlo le njim v škodo. Redki (pravzaprav se ne spomnim nobenega drugega) na UP premorejo namreč članek v Science ali Nature (pustimo ob strani gostujoče ali zunanje profesorje). Morda pa hoče s tem UP doseči, da bo Aljaž le njihov? Šalo na stran: malo me čudi ta poteza UP, saj, če pogledamo v SICRIS, en cel kup profesorjev še vedno sedi na dveh ali celo več stolih. Vodja raziskovalne skupine UP FAMNIT Dragan Marušič je takole zaposlen (ne vem sicer, če so podatki ažurni): Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 65% Univerza na… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Obstajajo tri možnosti ko nismo zadovoljni s sistemom:
– Stisnemo zobe in sprejmemo pravila sistema
– Poskušamo spremeniti sistem
– Zamenjamo sistem

Verjamem da sposobnim (kot vidim tudi Aljaža, ki je 75% zaposlen na univerzi v tujini) ni problem zamenjati sistem. Očitno UP kar sili v beg možganov. Pa niso edini v Slovenskem prostoru.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Glede na to, da je to samo nekakšna birokratska ureditev, ki je itak nihče ne upošteva, se avtorju teksta najbrž ni treba pretirano bati za 25% zaposlitve na UP. Če pa je pretežko živeti s tem, da je ena od tvojih univerz sprejela neko ureditev dvomljivega slovesa, potem pa je verjetno edina možnost vstop v senat oz. lobiranje pri senatorjih za spremembo, če prvo ni možno. Osebno mislim, da je boljše izkoristiti čas, ki bi se za slednje porabil, za pisanje člankov. Pa tudi zobanju češenj bi dala prednost.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ej, full dobro napisano, nimam kaj dodat.
Mislim, da bo morala UP preboleti še kakšno otroško bolezen.

Jana Javornik
12 - št. let nazaj

Meni sploh ni razumljiva uporaba konkurencne klavzule v znanosti. Kdo komu konkurira s cim? Kdo zaradi tega izgubi/pridobi? A je legitimna bojazen, da bi odnesel slovensko-specificno znanje? Se kar nekaj takih vprasanj imam, a so vsi po vrsti dokaz, da zivimo v razlicnih svetovih.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Konkurencnaklavzula izhaja iz kolektivne pogodbe v gospodarstvu, nek birokrat se je sel igro kopi pejstanja in melo preudredil zadevo, da bo iugledalo kot avtoriteta, ki ti prepoveduje nekaj. To so kvazi intelektualci, ki ne razumejo sistema javno dobro. Vsi tam zaposleni, pa se bojijo kakorkoli oporeka, ceprav s tehtnimi argumenti proti, ker vsi morajo kupit kruh in od necesa zivet, pa ceprav ni to minimalac od 500€.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Skratka malo jajc bi morali pokazat vsi tam "moski", ce sploh vas je se kej, glede na ero feminizma v kateri zivimo ze dobrih 10let!