Kazalniki stanja za naravo
… Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatmh tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«.
Končno stanje ohranjenosti HT:
• 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti
• 35% nezadostno in
• 21% slabo stanje ohranjenosti
Končno stanje ohranjenosti za vrste:
• 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti
• 50% nezadostno
• 10% slabo stanje ohranjenosti in
• 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano
Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu povežemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi grožnjami 111 pritiski na vrste so spremembe hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaževanje in izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokažejo povsem drugačno stanje (str. 86)
Zrak
… projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NO2) ostajajo precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU skokovito povečal.
Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnažen zrak na zdravje ljudi ugotavljamo tudi poškodbe na ekosistemih predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov. Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 mikro g PM10/m3 kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 mikro g PM10/m3). … (str.69)
Vode
… Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5 %) vodnih teles površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5 %) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovili spojin. …
Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerili (31 %) ne dosegajo dobrega stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5 %) v slabo in 39 (25%) v zmerno ekološko stanje.(str. 72)
Podnebni dejavniki
V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton C02 ekv, 8 % zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008—2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO, na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v C02 ekv, kar je 1,8 % več kot v izhodiščnem letu. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike m toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP, delež še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174 %
Kulturna dediščina
… Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogrožena so varovana območja, zlasti naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske m razvojne obravnave. Ogroženi so gradovi zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina – posebno tista, ki ni spomenik – zaradi vzpodbujanja novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega vzdrževanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogrožajo naravne nesreče. Arhitekturna in tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine.

Nacionalni energetski program (NEP), ki je prav zdaj v javni obravnavi, spremlja tudi Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje. Dobro narejen in pomemben dokument – če vas zanima, ga shranite na računalnik, saj imajo okoljska poročila neprijetno navado, da po koncu javne obravnave izginejo iz interneta. Malo sicer upam, da tokrat ne bo tako, saj vprašanje vplivov na okolje mora biti absolutno integralen del energetske strategije.

V bistvu okoljsko poročilo postavlja izziv tako za okoljevarstvenike, kot za NEP. Tega spravlja v zadrego s tem, da vsaj en projekt obnovljivih virov energije, hidroelektrarne na Savi od Medvod do Jevnice, označuje kot okoljsko izrazito nesprejemljiv, (“Usmeritev za nadaljnje načrtovanje HE na tem območju je, da se na odseku med Medvodami in sotočjem Save z Ljubljanico HE ne načrtuje, saj učinkoviti omilitveni ukrepi … niso možni” str. 220) pri številnih drugih pa predvideva resno degradacijo naravnega okolja. Nič manjšo dilemo postavlja pred okoljevarstvenike, saj težko zdržimo kredibilnost, če hkrati zahtevamo odpoved fosilnim gorivom, varovanje naravnega okolja in zaprtje nuklearnih elektrarn. Realistično, enostavnih rešitev brez zoprnih kompromisov tu enostavno ne moremo pričakovati.
-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

16 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ko sem sama v diplomskem delu uporabila termin degradacija okolja mi jo je profesor črtal. je že vedel zakaj, ugotovila pa sem sama, ko sem si razložila ta pojem.
Degradacija-vrnitev na nižjo razvojno stopnjo, evo zato.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Luka prosil bi te, če lahko podaš komentar na naslednji stavek in v povezavi z zgoraj omenjenimi problemi: "Moderno državo (po Francoski revoluciji) opredeljujemo kot ključni element svetovnega kapitalističnega Gospodarstva, zato ker njeno strukturno organizacijo (in reprodukcijo) naddoloča diskurz modernega Gospodarja – kapitlistični način proizvodnje. Ker pa se ta opira na institucijo moderne univerzalne objektivne znanosti, je jasno, zakaj šele z njunim sovpadanjem v biopolitiki pride do totaliziranja družbenega." (N. Janović, Načini konstitucije subjektivnosti v družbi spektakla) Torej, ali lahko (kako) obravnavamo ta vprašanja v okviru biopolitike in pa med kom naj bi se zgodil "zoprni kompromis"? Malo za šalo:Kam… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ugotovitve znanosti so rušilne za kapitalistično ideologijo samo za tren, toliko da odvzamejo znanstvenikom slabo vest, že v naslednjem trenutku pa jo taista ideologija kot smo temu priča danes, spreminja v gore papirjev in zakonov, ki tej ideologiji samo še koristijo.
Ne rabim znanstvenih odkritij, da bi vedela, da je kapitalizem bulshit, dovolj so mi zgledi primitivnih ljudstev, recimo Masajev, ki ne rabijo laboratorijev, da bi jim kazali pot kaj je prav in kaj ni prav.

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

No, res škoda, da Masaji v povprečju živijo manj kot 50 let in jih "vegetarijanci" dajejo kot primer za slabe prehranjevalne navade:

http://www.diseaseproof.com/archives/diet-myths-do-primitive-peoples-really-live-longer.html

Seveda je tu še druga plat medalje:

http://aje.oxfordjournals.org/content/95/1/26.abstract

Res da so zaradi visokega vnosa živalskih maščob nagnjeni k aterosklerozi, ampak njihova dobra fizična kondicija to nekako uravnovesi. Kljub temu pa v povprečju živijo bistveno manj kot povprečen len in zavaljen zahodnjak. 😀

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

@Luka:"Bliže mi je interpretacija Negri&Hardta, ki originalen Foucaultov termin razplasti na _biooblast_ kot oblast nad življenjem (v smislu tvojega citata)" Luka, hvala za komentar. Mene je zanimal predvsem ta vidik, zato sem tudi zapisal tisti citat. @Luka: "To pa zato, ker se znanost nazadnje dotika realnega in resnice" Ne želim biti nesramen, vendar ali si lahko bolj natančen oziroma na kakšen način se znanost dotika realnega (v pomenu kot ga opredeli Lacan) in resnice (kot jo opredeli Badiou) @Luka: "čisto imanentni znanstveni proces je pripeljal do odkritja (oziroma kompleksa odkritij), ki so v bistvu popolnoma rušilna za kapitalistično ideologijo neskončega… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Znanost je soodgovorna za stanje "okolja", saj je bil triumf znanosti in možnost za njen napredek omogočen šele s tem, ko je naravi odvzela svetost. Moderni človek tako v desakraliziranem svetu nima več nobenih moralnih zadržkov, ko izkorišča, pohablja in ubija druga živa bitja, ki so po definicijah znanosti itak bebasta.Šele zdaj, ko se je moderni človek znašel na isti ravni, ko mu grozi (malo pretiravam) izumrtje, se je spomnil da bi bilo dobro spoštovati naravo. Čisti egoizem, zato pa iz podnebnih znanosti ne bo nobenega naravnega kruha, ampak bo zapakiran eko izdelek z zasoljeno ceno. Samo bogati bodo jedli… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Anonimni oziroma agata ali ti tu malo "bluziš". Znanost odvzela naravi svetost, ko dobro veš, da je nekako z razsvetljenstvom "sama narava začela dobivati božje predikate. Sama narava torej začne stati na mestu Boga, postane merilo vsega." (zapis poslušalcev s predavanj dr. Zdravka Kobeta pri NKF I, leta '96/'97Z.; nekje na netu). Ali ti to nam želiš prodati zgodbo o etika/teologija, torej da "moderni človek" v desakraliziranem svetu ni sposoben etičnih dejanj? Po "definiciji znanosti", če to že imenuješ tako, so ta bitja zvedena na objekt, goli objekt preučevanja, "torej ne s subjekti, temveč s posamezniki, zreduciranimi na golo življenje"… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Shrink, v zvezi z Masaji:

"Bolje živeti en dan kot lev, kakor sto let kot ovca"*

*ne vem kdo je prvi izrekel to lepo misel (nekje sem slišal, da naj bi jo B. Mussolini)

shrink
shrink
12 - št. let nazaj

Iz vidika preživetja v savani je nasploh bolje biti plen: baje (govorim po spominu) 8 od 10 antilopjih mladičev pride do odrasle dobe, medtem ko jo dočaka le 1 od 3 levjih (ali morda gepardovih) mladičev. 😀

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Problemi-če je žival sveta, se jo ne ubije in pika. Svetost ima praktične učinke, ljudem preprečuje določena dejanja. In če se nam razsvetljencem zdijo ideje svetosti smetišče zgodovine, pa lahko na primerih ti. primitivnih ljudstev opazimo, da imajo takšne prepovedi blagodejne učinke na naravo.
In glede shrinka, ki je zastopnik znanosti- znanost ljubi kvantiteto, uničuje pa kvaliteto.
Najbolj dolgo življenje, najmanjši delec, najodkritje, največji teleskop, najboljša tehnologija, najsodobnejše orožje. Samo, da je naj.Če je to inteligentno sm jz že četrtič picikl.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Agata, zakaj bi se ustavili, glede svetosti, samo pri živalih (verjemem, da v to skupino šteješ tudi človeka), zakaj ne bi svetost dodelili tudi rastlinam, kamnom, vodi, zraku. Zakaj? Tudi etika (katere temelj ni v religijskih konceptih) ima praktične učinke (no saj je del praktične filozofije). Da bi bili etični ni potrebe po človekovem (arbitrarnem) dodeljevanju svetosti prav ničemur. Še enkrat, ni se nam potrebno vračati k nekim preživelim konceptom (nalašč se nočem spuščati v to kaj vse neetičnega je bilo storjeno v imenu svetosti). Torej, ker "pri nas" živali niso svete, se bo eno "prostovoljno" žrtvovala za skupno dobro… Beri dalje »

mare
mare
12 - št. let nazaj

@Anonimni. Citat je naslednji: Bolje živeti 100 godina kao milijunaš nego 7 dana u bjedi. Bob Rock

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

mare, ja to je pa najvišji možen nivo podajanja misli s strani človeka – hm, kdo pa še razen čoveka podaja misli???, no OK. Bob Rock je nenadamašljiv.

Njegov komentar glede raziskav v CERN-u in preverjanja rezultatov s strani znanstvenikov je:

"Vidi, vidi, ništa se ne vidi." 🙂 (vir: Alan Ford)

problemi

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

¸Kar se tiče kazalnikov za naravo gre za dobeseden prepis dela članka iz 21. številke Varstva narave, katerega vir sploh ni naveden. No davkoplačevalci pač lahko plačujemo tudi prepisovanje…