O humorju v predavalnici govori moja današnja IUS kolumna. Seveda, kot se spodobi, v kolumni o humorju tega ni posebno veliko, a vendarle – odmislite drobno slovnično napako v uvodnem odstavku in si jo po želji privoščite, odzivov na vsebino pa bom kot vedno vesel med komentarji.
-
Tudi jaz bi kot študentka umestila humor na tretje mesto! Vendar po mojem ni fora v šalah in anekdotah, pač pa v duhovitosti, ki jo lahko profesor izkaže še samo z intonacijo ali mimiko, recimo. Duhovitost in sproščenost mi dajeta vedeti, da profesorja ni lahko spraviti s tira, da obvlada to, o čemer predava. In poleg tega, da humor pritegne pozornost, naredi tudi odmorčke med poudarki, ki so lahko smrtno resni. Po drugi strani pa je nizanje vicev (po možnosti prostaških) skoraj enako nevzdržno kot dolgočasnost. Treba je torej biti duhovit!
Lepo rečeno in imate prav, duhovitost je neprimerljivo boljša od neslanih vicev in humor iz naslova je tudi v kolumni večinoma mišljen v širšem smislu.
Kaj pa bi umestili pred humor, če bi tega postavili na tretje mesto?
Retorične veščine (premišljen nastop&govor) in strukturirano predavanje (z rdečo nitjo in kančkom posluha za dramaturgijo).