Koliko stane doktorski študij na Univerzi v Ljubljani?

    [2.12.2011. Zapis sem začasno umaknil iz bloga, ker se je zadeva izkazala za še bolj komplicirano, kot se je že itak zdela. Vnašam nekaj popravkov.]

    Cenik na straneh UL (“Cenik za študijsko leto 2011/2012, veljaven“) ponuja dve tabeli s podobnim imenom, “Cenik šolnin doktorskih študijskih programov za generacijo študentov 2011/2012- za vsa tri leta” in “Cenik šolnin Univerze v Ljubljani za doktorske študijske programe 3. stopnje za študijsko leto 2011/2012“.  Razlikujeta se v dvojem: prva tabela navaja le celotno šolnino za vsa tri leta, druga tabela  jo navaja po posameznih letnikih. Druga razlika je v tem, da seštevek druge tabele v vseh primerih ni enak vsoti iz prve tabele. V prvi objavi sem šolnine razporedil  po seštevku DRUGE tabele – moja napaka, ki jo popravljam:  tam kjer nastopa razlika med prvo in drugo tabelo, je številka iz DRUGE tabele prečrtana, neprečrtana pa je številka iz PRVE tabele. 
    Zakaj UL navaja dva različna cenika? Ker za tiste, ki se vpisujejo v 2. in 3. letnik, cena ostaja takšna kot je bila pred podražitvijo. Vprašanje: ali to drži v vseh primerih?
    Zgodba ima še dodaten twist. V ostrih debatah o podražitvah šolnin na Filozofski fakulteti so nekateri zagovorniki podražitve trdili, da je šolnina FF v spodnji polovici lestvice. Kar drži, če upoštevate seštevek DRUGE tabele, ne drži pa, če štejete znesek šolnine, naveden v PRVI tabeli. Seveda pa seštevek druge tabele nima pravega pomena, saj v prvi koloni navaja letošnjo, v drugi in tretji pa lansko tarifo.

    Toliko:

    KEMIJSKE ZNANOSTI                                      13.122,50  13.290
    BIOMEDICINA                                                   12.900,00
    EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE              12.650,18 12.810
    RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA          12.608,73
    TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE 12.000,06
    GRAJENO OKOLJE                                     12.000,00
    STROJNIŠTVO                                                  12.000,00
    ELEKTROTEHNIKA                                         11.804,55
    ARHITEKTURA                                                 11.463,2
    SOCIALNO DELO – INDOSOW                      9.597,52
    BIOZNANOSTI                                                  9.134,00 8.100
    TEOLOGIJA                                                      9.052,86 9.634
    STATISTIKA                                                     9.000,00
    VARSTVO OKOLJA                                         9.000,00
    HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE            8.900,00 10.500
    IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN EDUKACIJSKE VEDE 8.569,99  10.060
    MATEMATIKA IN FIZIKA                                 8.100,00
    KINEZIOLOGIJA                                                8.100,00
    PRAVO                                                               7.961,53 8.420

    Podatke sem seštel iz  tabele, ki je dostopna na povezavi  “Cenik šolnin UL za doktorske študijske programe 3. stopnje za študijsko leto 2011/12

    Zanimivo bi bilo narediti primerjavo s cenami v prejšnjih letih, ki pa ni preprosta, saj UL v svojih na spletu dostopnih podatkih ne uporablja enakega formata. Nekoliko nam pomaga komentar v navedeni  tabeli, da  “šolnina za 2. in 3. letnik izhaja iz Cenika  šolnin za doktorske študijske programe – 3. stopnja (9. koresp. Seja 22.9.2010 in sklep 3.2. sprejet na 11. seji 7.10.2010″. 


    To najbrž pomeni, da so se od lanskega leta spremenile le cene 1. letnika, cene 2. in tretjega pa so ostale enake. Tedaj lahko naredimo zanimivo primerjavo o podražitvah s  cenikom šolnin letnika doktorskega študija l. 2010/11. V naprej se oproščam, če sem storil kakšno napako in prosim za dopolnitve in popravke. Moji rezultati pa so taki:  Ker se vpis v višji letnik ni podražil (vpr.: ali to res drži v vseh primerih?) opazujmo podražitev prvega vpisa.

    Od lanskega leta se niso podražili študiji BIOMEDICINA, STATISTIKA, VARSTVO OKOLJA, BIOZNANOSTI, MATEMATIKA IN FIZIKA, KINEZIOLOGIJA.

    Podražili pa so se študiji, pri katerih se je od lani povišala cena (vsaj) prvega letnika EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE (lani prvi letnik 4.190, letos 4.270); ELEKTROTEHNIKA (lani prvi letnik 2.700, letos 3.934); GRAJENO OKOLJE (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000); KEMIJSKE ZNANOSTI ( lani prvi letnik 2.700, letos 4.430); RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (lani prvi letnik 2.700, letos 4.202); SOCIALNO DELO (lani prvi letnik 2.700, letos 3.199); STROJNIŠTVO (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000; HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE (lani prvi letnik 2.700, letos 3.500); TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000); IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN EDUKACIJSKE VEDE  (lani prvi letnik 2.700, letos 3.353); PRAVO (lani prvi letnik 3.507, letos 3.873); TEOLOGIJA (lani prvi letnik 2.700, letos 2.750). Podražitve teologije in arhitekture ne znam pravilno interpretirati, saj se kažejo razlike pri 2. in 3. letniku.

    Nekatere podražitve so res občutne, zanimimo pa bi bilo vedeti tudi njihove utemeljitve. Zakaj so se nekateri študiji podražili, drugi pa ne? Kako so utemeljene podražitve? Zakaj je, recimo, pravo podražilo študij za 200 evrov, humanistika in družboslovje pa za 800? Ali ima kdo na univerzi  pregled in kontrolo nad spremembami? Se univerzi zdi neproblematično, da nastopajo takšne razlike?



    Deli

    9 KOMENTARJI

    1. To je relativno lahko odgovoriti. Državno sofinancirananje – t.i. Inovativna shema – ponuja dve možnosti:

      "A)celotno šolnino, vendar največ do zneska 4.000,00 EUR na posamezni letnik, denarno spodbudo za študij v znesku 5.950,00 EUR na posamezni letnik …

      ali

      B)del šolnine, največ do 50,00 %, vendar ne več kakor 2.000,00 EUR na posamezni letnik. "

      Seveda pa je za obe obliki objavljen razpis; tisti, ki niso izbrani, plačajo celotno ceno.

    2. Luka,

      t.i. inovativna shema ne spada po državno sofinanciranje – denar za to shemo ni proračunski, temveč prihaja iz Evropskih strukturnih skladov in je namenski. Če se ne motim, ja edino državno sofinanciranje doktorskega študija, ki se trenutno pri nas izvaja, posredno sofinanciranje infrastrukture, kjer se izvaja dr. A ta denar je zagotovljen tudi mimo dr. študija, tako da namenskih in neposrednih stredstev za dr. iz proračuna trenutno ni – in jih tudi v prihodnje, se pravi tudi po koncu inovativne sheme 2013, ne bo.

    3. Ja, to v strogem smislu seveda drži. Vsi, ki delamo na UL, to anomalijo poznamo, saj doktorski študij funkcionira kot nekakšen "dodatek" našim obveznostim in tudi plačilo zanj (kolikor ga je) ne gre v redno plačo, ampak je honorarno. Doktorski študij ima torej formo izrednega študija.

      Po drugi strani pa je nekaj močno jasno – brez državnega sofinanciranja šolnin, to sem trdno prepričan, ta sistem, kot ga imamo sedaj, ne bi deloval.

      De facto so torej državne doktorske štipendije način, kako se financira doktorski študij. Vendar je to zelo slaba in nepregledna rešitev. Pa ne samo zaradi problema šolnin iz vidika študentov; tudi in predvsem iz vidika fakultet – ki v tej situaciji nikoli v naprej (oziroma, ne dovolj dolgoročno, da bi lahko razumno načrtovale) ne vedo, koliko, če sploh, denarja za to "posredno sofinanciranje" bo država namenila. To je po moje ena ključnih stvari, ki slabi kvaliteto doktorskega študija na UL.

    4. Zadnjič sem nekje zasledil podatek, da je pri nas nenormalno velik odstotek doktorskih študentov (v generaciji) v primerjavi z drugimi državami. Ne vem, zakaj bi bilo kar avtomatsko "dobro" (s stališča družbene blaginje ali pa racionalne porabe javnih resursov), da je tako.

    5. Mimogrede, če morda spremljate razprave ob trenutni "neoliberalni" reformi financiranja visokega šolstva v Veliki Britaniji: njeno jedro je prav zamenjava neposrednega financiranja univerz s posrednim financiranjem, ko država subvencionira šolnine.

      Za kritično ovrednotenje tega sistema in opis uničujočih posledic, ki jih ima za univerze, priporočam članke Stephana Collinija v London Review of Books, npr. : http://www.lrb.co.uk/v33/n16/stefan-collini/from-robbins-to-mckinsey

    6. 1. K državnemu financiranju sodijo tudi šolnine, ki so zaobjete skozi sheme obeh vrst mladih raziskovalcev.
      2. T.i. inovativna shema je nesporno državno financiranje, ne glede na to, da črpa naš (!) evropski vir.
      3. Problem doktorskega študija v Slo ni toliko število vpisanih (sploh glede na absurdno števio razpisanih mest), kot kvaliteta (brez posploševanja seveda), kar je tudi posledica doslej neomejenega števila mentorstev (zdaj omejeno na 5) in zgoraj omenjenega hobby-honorarnega načina plačevanja mentorskega dela. Ob seveda vseh drugih slabosti VŠ, ki smo jih skušali nasloviti v NPVŠ.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here