Pedagoška fakulteta UL in sindikat SVIZ sta izdala brošuro Za kakovost javnih vrtcev in šol – primerjalne analize (avtorji Živa Kos Kecojević, Ljubica Marjanovič Umek, Nika Šušterič, Marjan Šimenc, Veronika Tašner). V njej predstavljajo podatke o obremenjenosti učiteljev in o normativih glede števila učencev na učitelja v Sloveniji in v primerljivih državah.
Iz podatkov med drugim izhaja, da je govorjenje o razkošnih normativih v slovenskem šolstvu, če ga primerjamo z ostalimi, neutemeljeno. Nekateri podatki, ki jih je navajal minister, pa so celo čista izmišljotina.
Zaradi ohranitve zdravega razuma priporočam branje knjižice v celoti.

Kot ozadje lahko služi podatek o tem, koliko bodo posamezna področja politik prispevala k znižanju proračunskih odhodkov v predlogu rebalansa 2012. Daleč na prvem mestu po deležu, ki ga bo prispevalo k skupnemu znižanju,  je “izobraževanje in šport” z 28,6%, na drugem mestu “Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in inform. družba” z 18,1%, na tretjem pa “Promet in prometna infrastruktura” s 13,9% (Jože P. Damjan, Igor Masten, Sašo Polanec, Rebalans proračuna: Upajmo le, da je bil superminister preveč priden, Dnevnik Objektiv 21.4.2012)
Kakšna je povezava s citirano analizo? Če sta bila šolstvo in znanost izbrana kot tisto področje, na katerem bomo daleč največ privarčevali, je še kako pomembno, kako verodostojni so podatki, s katerimi politika dokazuje velike “rezerve”, ki naj bi bile na tem področju.

Med ukrepi je predvideno tudi povečanje števila učencev na posameznega učitelja. Minister za izobraževanje, znanost,  kulturo in šport na svojem blogu napačno navaja, da naj bi  bilo leta 2010 to razmerje 1 strokovni delavec na 9 učencev. Njegovo pristranost razkrivajo številke Statističnega urada  republike Slovenije, ki navajajo razmerje 1 strokovni delavec  na 12,3 učenca. V prvem in drugem triletju je to razmerje celo večje, in sicer 16,6 otroka na učitelja. Podatki veljajo za osnovne šole z rednimi programi. V dokumentu Key data  on education je za Evropo naveden trend upadanja razmerja  in kot povprečje navedeno od 10 do 15 učencev na posameznega strokovnega delavca. Med državami z najnižjim razmerjem, ki je 9:1, isto poročilo navaja Dansko, Litvo, Malto,  Islandijo in Lihtenštajn. Na drugi strani pa je najvišje število učencev na strokovnega delavca 22, in sicer v Turčiji. Če  povzamemo, primerjava pokaže, da ima 15 evropskih držav  manj otrok na strokovnega delavca, v prvih dveh triadah pa  celo 22 držav manjše ali pa enako kot Slovenija. Iz tabel, ki  sledijo v nadaljevanju, je razvidno tudi, da je v obeh primerih razmerje v sosednjih držav ugodnejše kot pri nas.

Sklep (2):
Primerjalna analiza kaže, da Slovenija, ko gre za razmerje število učencev na učiteljico/učitelja, ne izkazuje nadpovprečnega standarda. Prej  nasprotno. Z dodatnim zmanj- ševanjem števila učiteljic in učiteljev v slovenskih šolah se  bo doseženo razmerje še poslabšalo in Slovenija bo, tudi  primerjalno, zdrsnila še niže. Vsako sklepanje, da bi na ta  način  ohranjali kakovost, ali jo celo zviševali, pa govori o nepotrebnem in nedostojnem cinizmu oblasti. (*)

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

13 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

oh, kako "strokovna" analiza je pred nami…

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Bistven podatek bi bil: število učencev v osnovni šoli – število zaposlenih v osnovnem šolstvu – razmerje – učencev na zaposlenega.

Šele potem se gre po posameznih skupinah.

Bo šlo?

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Statistika, vemo kaj je.
Rad bi zvedel, kje se dobijo surovi neobdelani podatki, iz katerih se da razbrati dejansko stanje. Vse ostalo je bolj interpretacija podatkov, ki lahko služi v ta ali drug namen. Že pri nazivu strokovni sodelavec ne vemo za kaj se gre in si ga lahko vsak razlaga po potrebah ali všečnosti.
Bilo bi najbolj pošteno prikazati število vseh zaposlenih v osnovnem šolstvu in število osnovnošolcev.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Sem malo pobrskal po spletu in našel naslednje:

V osnovnošolskem izobraževanju 162.800 otrok
Učiteljev 16.401

Natančneje na:http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4636

Skratka, razmerje je precej drugačno, kot ga navajate.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Saj pravim, da je treba verjeti le golim podatkom, ki govorijo le o številu učencev in učiteljev. Iz teh izhaja, da pride na učitelja slabih 10 (deset) učencev.

Ostalo so interpretacije.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

No, za začetek bi lahko spremenili učitelj/učenec v učenec/učitelj, do takrat je katerakoli omenjena številka narobe.

S.H.

Jure Zupan
12 - št. let nazaj

V tabeli pise, da podajajo "Število otrok na učitelja
v ekvivalentu polnega delovnega časa". Razliko med naivno stevilko "skupno stevilo otrok"/"stevilo ucnega osebja" do popravljenega razmerja "Število otrok na učitelja v ekvivalentu polnega delovnega časa" je povsem mogoce zaradi tega, ker niso vsi ucitelji zaposleni za poln delovni cas. Recimo, dva ucitelja, ki sta zaposlena le za polovicni cas stejeta le kot en ucitelj v ekvivalentu polnega casa, medtem ko v "stevilu ucnega osebja" stejeta kot dva.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad menijo, da ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva: SPOROČILO DIJAKOM, STARŠEM, JAVNOSTI, VLADI

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Človeku se kar oči zasolzijo, mar ne?! Zlasti ker to prihaja iz ene od redkih šol, kjer fiziko učijo še na nekem spodobnem nivoju.
Na IJS so tudi stavkali in vsi vemo, kaj IJS pomeni za fiziko.
A lahko sklepamo, da se fiziki ne strinjajo z vlado?

(ZdravaPamet)