Napačna smer okoljske politike

    Slovenija očitno pospešeno spreminja okoljsko zakonodajo. Na seji parlamenta, ki se začne jutri (11.6.2012), bodo obravnavali  predlog za spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga predlagajo poslanci koalicije. O njem teče kar živahna javna razprava,  precej manj pa mediji poročajo o spremembah dveh temeljnih okoljevarstvenih zakonov: spremembo Zakona o varstvu okolja in spremembo Zakona o vodah predlaga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Te sicer še niso v fazi parlamentarne obravnave, bo pa parlament na tej seji poskusil spremeniti Zakon o varstvu okolja v točki, da bi ukinil Svet za varstvo okolja RS – predlog prihaja od koalicijskih poslancev Virantove liste. (Drugi svet, ki se je ukvarjal z okoljsko problematiko, Svet za trajnostni razvoj RS, je vlada ukinila prejšnji mesec.)

    Ukinitev svetov pravzaprav ni toliko pomembna in jo je (recimo) še mogoče racionalno utemeljiti z varčevanjem pri vsem z državnim aparatom povezanim. Predlagatelji ukinitve Sveta za varstvo okolja recimo pravijo, da ta itak “predstavlja institucionalni nadstandard na področju varstva okolja v naši državi” in da se je njegovo “dosedanje delovanje premalo odražalo v zakonodajnem urejanju varstva okolja … in pri izvajanju posameznih okoljskih politik države in občin.”* No ja, druga možnost poleg ukinitve bi torej bila, da njihove predloge bolj upoštevate, ne?

    A kot rečeno, zadeva z sveti je še daleč najmanj pomembna. Bolj zaskrbljujoče so druge vsebinske spremembe okoljske in prostorske zakonodaje. Vse namreč jasno izražajo politično odločitev o nižanju zakonskih standardov zaščite okolja v Sloveniji.


    1. Zakon o kmetijskih zemljiščih


    Če dolgo zgodbo skrajšamo: po dolgoletnih razpravah v strokovni in zainteresirani javnosti, da krčenje in pozidava kmetijskih zemljišč v Sloveniji je problem, je prejšnje kmetijsko ministrstvo predlagalo ukrep, ki bi spreminjanje kmetijskih v zazidljiva zemljišča nekoliko “kaznovalo”. Uvedli so odškodnino – do 25 eur na m2 – ki bi jo ob izdaji gradbenega dovoljenja plačal investitor, ki gradi na zemljišču s spremenjeno namembnostjo. Ukrep je začel veljati septembra lani, uvajal pa naj bi se postopoma.

    Predlog, ki bo na mizi v parlamentu, to odškodnino odpravlja. Predlagatelji utemeljujejo, da bodo s tem zagotovili odpravo “administrativnih in finančnih bremen pri razvoju gospodarstva in individualnih investitorjev,” to pa zaradi dveh ciljev, ki sta

    “razbremenitev gospodarstva in individualnih investitorjev pri novogradnjah” in “dvig konkurenčnosti Slovenije kot naložbene destinacije” [*, str.3]

    Po izračunu samih predlagateljev bo njihov predlog državni proračun “stal” 8 mio eur letno, ki jih iz tega naslova državna blagajna pač ne bo dobila.

    Po moje obstaja kar nekaj razlogov, zakaj je to slaba ideja. Prvi je okoljski, ali, če hočete, “trajnosten”. Resnično mislim, da kmetijska zemljišča za Slovenijo predstavljajo veliko večje bogastvo, kot zgoraj omenjena cilja. Morda v tem trenutku vrhunca globaliziranosti, ko je vse “kmetijsko zemljišče”, ki ga potrebujemo, pri roki na policah Leclerca in Mercatorja, to ni videti tako. Ampak razmere se lahko (in tudi se) spreminjajo iz številnih in nepredvidljivih razlogov. Zato je kmetijska zemlja temeljni naravni vir, ki ga moramo hraniti z najvišjo stopnjo prioritete. Proces transformacije je praktično vedno enosmeren.

    Površina kmetijskih zemljišč pa se v Sloveniji resno zmanjšuje. SURS recimo v raziskavi  Popis kmetijstva 2010 navaja, da se je število vseh kmetijskih zemljišč, ki pripadajo kmetijskim gospodarstvom, v desetih letih zmanjšalo skoraj za 10%. Podobno ugotavlja Agencija RS za okolje (ARSO), ki v analizi Spremembe rabe zemljišč 2002-2011 zaključi

    Slovenija je država s skromnimi naravnimi viri, zato je obseg urbanizacije tal v zadnjem desetletju zaskrbljujoč, še posebej, ker v večji meri urbaniziramo kakovostnejša kmetijska zemljišča. Glede na čas nastanka podatkov in povprečnega trajanja obdobja lahko grobo ocenimo izgube zemljišč na približno 11 ha dnevno. Izgube tako močno presegajo urbanizacijo zemljišč v npr. Nemčiji, ki je v podobnem obdobju izgubljala zaradi urbanizacije približno 90 ha dnevno (European Soil and Land Alliance, 2005), a je po površini 17,6 krat večja. Ob dodatnem dejstvu, da je precejšen delež Slovenije gorat in da je kakovostnih tal in kmetijskih zemljišč zelo malo, so te številke toliko bolj zaskrbljujoče. (*)

    To niso podatki in zaključki nevladnih okoljevarstvenih organizacij, temveč državnih strokovnih inštitucij. Moj drugi razlog, zakaj se močno ne strinjam s predlogom skupine poslancev, je ekonomski. Zdi se mi, da njihova argumentacija enostavno ne zdrži. Razlika med ceno kmetijskega in zazidljivega zemljišča je gromozanska. Po podatkih GURS je bila  povprečna cena v zadnjem četrtletju 2011 zazidljivega zemljišča 64 eur/m2, kmetijskega pa 1.51 eur/m2 (*) Dobički tistih, ki so “deležni”  pri takšnih spremembah, so torej ogromni. Da se država v imenu “razbremenitve individualnih investitorjev” odpoveduje davku na polju, kjer so dobički teh istih investitorjev prav izrazito največji, je nekoliko bizarno. In pri tem se niti ne spuščam v dejstvo , da je prav tovrstna transformacija namembnosti zemljišč “tradicionalna” operacija za ustvarjanje dobička ne-tako-zelo-poštenih operatorjev – ne zgolj v Sloveniji, ampak kar univerzalno. Zakaj torej sprejemati zakon, ki jim bo še olajšal delo?

    2. Zakon o varstvu okolja

    Tudi spremembe tega zakona na nek način cenijo onesnaževanje. Konec letošnjega leta (2012) se izteče obdobje veljavnosti emisijskih kuponov za izpuste CO2. Sedaj veljaven ZVO v 135. čl. določa, da bo Slovenija svoje neporabljene kupone razveljavila. Ideja tega določila je v tem: ker je količina kuponov na svetovnem trgu CO2 fiksna, razveljavitev neporabljenih kuponov pomeni, da bodo izpusti toplogrednih plinov znotraj te sheme toliko manjši.
    Toda kupone je mogoče, namesto da bi jih razveljavili, tudi prodati drugim onesnaževalcem. V tem primeru se količina predvidenih izpustov znotraj sheme ne zmanjša, vendar država od prodanih kuponov dobi nekaj denarja. V to smer gre predlagana sprememba, ki se odpoveduje razveljavitvi kuponov in jih namesto tega namerava prodati. Kot pravi sam predlagatelj, so od “razlogov varstva okolja” pač močnejši in bolj pomembni “ekonomsko upravičeni narodnogospodarski” razlogi:

    “Zaradi razlogov varstva okolja oz. zaradi vplivanja na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je bilo ZVO-1 določeno, da se emisijski kuponi, ki jih ne bo mogoče brezplačno podeliti ali prodati na dražbi do konca leta 2012, razveljavijo, s čimer se zmanjša količina emisijskih kuponov na trgu. Takšna rešitev pa narodnogospodarsko ni utemeljena, saj so emisijski kuponi finančno premoženje države. Zaradi tega jih je ekonomsko upravičeno seveda prodati.” (PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1E) )

    Škoda, in korak nazaj od okoljskih standardov, ki smo jih v Sloveniji že uveljavili.

    16 KOMENTARJI

    1. popolnoma narobe si razlagaš stvar. tule dejstva:

      1. za zemljišče ki je trenutno 100% kmetijsko in nima deleža ki je zazidljiv, ne moreš v tem trenutki plačati nadomestila/odškodnine tudi če bi jo hotel. ne gre. to velja le za parcele ki so delno zazidljive delno kmetijske.

      2. takšna zemljišča (delno zazidljiva, delno kmetijska) so večino v lasti ljudi ki niso kmetje in ki so jih kupili da bi na njih zidali. ta zemljišča so že davno izgubljena za kmetijstvo. misliš da bo človek, ki je plačal recimo 40.000 eur za takšno parcelo, jo sedaj prodal nazaj kmetu za 2.000 eur da bo lahko imel njivo? se bi mu smejale krave. ima na tej parceli rajši deponijo. s to odškodnino se le zavira gradnja in razvoj, na teh že igubljenih parcelah.

      3. o zazidljivosti zemljišč ki so 100% kmetijska odločata na koncu edino in samo min. za kmetijstvo in min. za okolje in prostor ki data "žegen". in nihče drug. tako da če danes odškodnine izginejo ostane vse isto, lova za kmet. zemljišči ne bo ker zanje ne veljajo te odškodnine in so nezazidljive doker ministrstvo ne reče drugače …

      4. verjamem da si si popolnoma narobe stvar razložil iz preprostega razloga ker si se razburil ob naslovih kot so: LOV BO ODPRT, NE BO LASTNIH PRIDELKOV itd, in si za to stvar (odškodnino zvedel šele pred 14. dnevi). Če bi stvari posvetil že celo leto kot jaz, bi verjetno če si kolikor toliko razsoden človek, na stvar gledal drugače. Isto je s poslanci ki bodo odločali o tem. večina jih je dveh tednih prvič slišala o tem in bodo odločali o usodi mnogih na podlagi zgodbic kot si jih slišal in nato še malo predelal sam. … žalostno.

      lp

    2. Povsem se strinjam s tabo: kot praviš v drugi točki, številni kupujejo kmetijska zemljišča natančno zato, ker pričakujejo spremembo njihove namembnosti.
      V Ljubljani se je z novim občinskim načrtom iz nezazidljivih v zazidljive pred kratkim spremenilo 618 ha kmetijskih in gozdnih površin. Te velike parcele se trenutno, kot poroča Dnevnik, prodajajo po cenah od 700.000 do 15 mio evrov (http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042535188)
      In verjamem tudi, da se bo zaradi ukinitve odškodnine, če bo ta sprejeta, marsikomu smejalo – ne samo kravam.

    3. eno nima veze z drugim. kaj je imela odškodnina pri tem da je bilo kmetijsko spremenjeno v zazidljivo? se pravi ministrstvo hoce da se kmetijska zemljisca spremenijo v zazidljiva oz. so sami odobrili spremembo. ce bi oni rekli na vseh 618 ha NE, bi ta NE lahko veljal za veke vekov. trenutne odškodnine itak ne veljalo za te nezazidljive parcele oz. potem pravijo: JA LAHKO POZIDAS, LE PLACAJ DOVOLJ. z odskodnino ne scitijo nic. zapomni si, isti dan ko bo odpravljena bo vse kot je na danasnji dan.

    4. Glede na čas nastanka podatkov in povprečnega trajanja obdobja lahko grobo ocenimo izgube zemljišč na približno 11 ha dnevno.

      in pa (na istem linku)

      V tem obdobju 2007 do 2011 se je površin urbanih zemljišč povečala za 372 ha so bila v Sloveniji najbolj urbanizirana kmetijska zemljišča (65,2 %) in gozdovi (24,4 %) (slika KM10-3).

      Načeloma se strinjam in seveda ne bom rekel, da ni bilo pozidano; ampak 11 ha/dan? kar je 40000 ha v desetih letih. potem pa v istem tekstu še 370 ha v 5 letih. Torej skoraj 40000 ha v 2002-2006 in potem skoraj nič v 2007 do 2011?

    5. Sami predlagatelji odprave odškodnine navajajo, da bo zato proračun letno prikrajšan za 8 mio evrov. Ki bodo pač ostali v nekem drugem žepu. Torej vse le ne bo isto, kot na današnji dan. Za nekatere bo malo lepše 😉

      Glede drugega: koliko odškodnina (oziroma njena odprava)neposredno vpliva na zmanjševanje površine km. zemljišč, ne vemo. Če je to bistvo tvojega argumenta, prav. Lahko, da bi lastniki kljub odškodnini izvedli spremembo – le njihov dobiček bi bil manjši.

      Meni se bistvo veljavnega ukrepa zdi v tem, da je vsaj začel postavljati ceno temu za Slovenijo škodljivemu procesu resnično izredno hitrega izginjanja kmetijskih zemljišč. Seveda bi mu moralo slediti še precej drugih ukrepov, in šele čez čas bi lahko presodili, koliko so bili uspešni.

      Predlog poslancev – in v tem je problem – pa gre natančno v nasprotno smer. Odpravlja prvi ukrep, ki je nekoliko udaril po žepu tudi špekulante z zemljišči, in ne napoveduje nobenih novih. Nasprotno, govori o liberalizaciji prostorske zakonodaje in "odpravi ovir". No, za pozidavo kmetijskih zemljišč prav velikih ovir v zadnjih desetletjih res ni bilo – in to pa _je_ dokazljivo s številkami.

    6. Škoda, da nimamo podatka, koliko od teh 10 % kmetijskih površin, ki smo jih v 10ih letih izgubili, je dejansko res na račun širitve poselitve. Lahko pa seveda sklepamo po podatku, ki kaže delež gozdnih površin na slovenskem ozemlju (iz leta v leto strmo raste). Gozdne površine se namreč povečujejo na račun opuščanja kmetijske obdelave ne samo v zahtevnejših hribovskih in gorskih predelih, ampak tudi na najbolj rodovitnih območjih. Dejstvo je, da je kmetijska politika slaba in da jo lahko vsak povozi na vsakem vogalu.

      Strinjam se sicer s tem, da ni prav, da se ukinja odškodnina za spremembno namembnosti kmetijskih zemljišč.

    7. napaka. odškodnina ne udari po žepu špekulantov ampak ljudi ki so parcele kupili od njih za visoke cene in z namenom zidanja in ne spremembe namembnosti. ta je ze spremenjena saj je na njih dovoljenjo graditi.

      še vedno si razlagaš napak. namembnosti se pri plačilu odškodnine ne spremeni. in ne udari po prstih pravih. namembnost se spremeni pri sprejemanju prostorskih načrtov. odobri jih ministrstvo …

      škoda da ne razumeš. Jaz in vsi zakon govorim o odškodninah, ne smeš vanje mešati tega da moramo zaščititi dejanska kmetijska zemljišča kar je res. a odškodnine oz. njena odprava s tem nima popolnoma nič. Mogoče zadevo bolj podrobno preučiš, si mogoče vzamem kakšna dva, mogoče tri meseca več kot le te dnevnikove in podobne članke dramatičnih naslovov in se nato zopet razpišeš o odškodninah. o drugem ti jaz namreč nisem govoril.

    8. Anomni (12.18), jasno je, da odškodnina udari po žepu tistega, ki pridobiva gradbeno dovoljenje. Sicer pa point zapisa na blogu ni v tem, koga udari odškodnina po žepu, ampak v brezkompromisnem in nepremišljenem nižanju standardov. In to na vseh ravneh.

    9. ukinitev odškodnine nikakor ne smatram kot brezkompromisno in nepremišljeno znižanje standardov, kajti z ohranjenam kmetijskih zemljišč praktično nima nič skupnega.

    10. Čisto zgrešen zakon prejšnje vlade. Kako lahko nekomu, ki kupuje zemljo, da si bo zgradil svoj težko željen dom, naložimo še ta strošek. Predno je šla ta zemlja v prodajo, jo je imel v rokah nek špekulant, ki je kupil kmetijsko zemljišče od zavedenega kmeta za 2.000 EUR, spremenil namembnost v zazidljivo zemljišče in prodal za 45.000 EUR družini, ki še sploh niso vedeli kakšen zakon jih čaka?

      Tu je zgubil kmet in pa končni kupec, špekulant je pa sepktakularno obogatel. In zdaj, ker živimo pač v Sloveniji, bomo morali plačati še to nesmiselno odškodnino od katere nima ne končni kupec in ket, ki je zemljo prodal, čisto nič. Ima samo špekulant, ki je prišparal ta znesek. Se vam zdi to normalno?

      Kje je tukaj zdrava kmečka pamet?

      Se strinjam, da je mogoče res preveč zazidljive zemlje in da se preveč lahkotno spreminja namembnosti zemljišč, ampak to ne sme biti razlog, da sedaj s tem kaznujemo narod, ki "ščije kri", da bi prišel do sovjega doma. To odškodnino naj plača tisti špekulant, ki je vmes največ zaslužil in to naj se zgodi, ko se spremeni namembnost, in ja, naj se vzdigne tarifo, če je treba. Vsak špekulant bo 3x premislil, če bo to naredil, ker bo za to tudi rabil finance in ne samo 2.000 EUR, da bo nategnil enega kmeta in eno družino.

      Danes se gre vsak nepremičnina-rja, seveda, na tak način se gremo lahko vsi nepremičnina-rje.

      Konec koncev pa ta odškodnina tudi ni fer. Če se že odškodnina plača v tej fazi, naj se plača glede na zgradbo in zemljišče. Nekdo bo delal več stanovanjska poslopja in bo plačal isto kot družina, ki bo delala 100m2 hišo.

    11. Ustvarimo okolje v katerem bo zdrava prehrana visoko postavljena vrednota. V takšnem okolju bo vrednota tudi obdelovalna zemlja. Ko bo obdelovalna zemlja vrednota, bo imela tudi vrednost. Predlagaj rešitev, ki bo vzpostavila okolje v katerem bo obdelovalna zemlja dobra investicija! Bomo v takšnem okolju še potrebovali represivna orodja za zaščito nečesa, kar nam je sedaj odveč?

    12. jaz pa komaj cakam julija ko bo upam ukinjena odskodnina in bo vse kot je bilo, ter bo ves ta pomp izvenel. Ker kriki rešimo kmetijsko zemljo, samooskrba, globalno segrevanje nimajo nobene veze s to odškodnino. popolnoma nobene. to je dejstvo.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here