Presoja učinkovitosti okoljske politike Slovenije

    OECD je danes objavil rezultate celovitega pregleda slovenske okoljske politike (OECD Environmental Performance Reviews: Slovenia 2012). Mislim, da so opravili dokaj temeljito delo – ekipo sem srečal, ko je bila enkrat v Sloveniji in moj občutek je bil, da gre za ljudi, ki se dobro spoznajo na svoj posel. Ta namreč v veliki meri  pomeni ugotavljanje razlik med realnim stanjem okoljske politike, in njeno v dokumentih zapisano inkarnacijo. Nekaj zanimivih kritičnih ugotovitev po področjih:

    Biodiverziteta in varstvo narave
    Javna podpora varovanju biotske raznovrstnosti je visoka in nevladne organizacije pozitivno prispevajo k oblikovanju politik na tem področju; 35.5% ozemlja je proglašenega kot del mreže Natura 2000, kar jenajvečji delež med EU članicami….Vendar je velikost strogo zavarovanih območij manjša od OECD povprečja. Zgolj 4% ozemlja ustreza strogim merilom IUCN kategorij I-II, in le 44  % vseh življenjskih  habitatov ter 20% vrst v okviru posebnega interesa  Evropske skupnosti dosega dobro stanje ohranjenosti. Sladkovodni, travnati ter šotni habitati zahtevajo  boljše varovanje kot sesalci, dvoživke, ribe in ne-vaskularne rastline. (Neroden prevod,  angl. besedilo pravi:  Freshwater,
    peatland and  grassland habitats require better protection, as do mammals, amphibians, fish and nonvascular plants.)

    Upravljanje z vodami
    Kljub izvajanju upravnih nadzornih in ekonomskih instrumentov še vedno obstaja tveganje,  da kakovost voda ne bo ustrezala zahtevam EU Okvirne vodne direktive glede dobrega ekološkega, kemijskega in količinskega stanja voda  do leta 2015, predvsem v primeru jezer in podtalnice. Izboljšanje in širjenje preskrbe s pitno vodo ter infrastrukture za odpadne vode je poseben izziv, saj je  le 53 % prebivalstva priključenega na omrežje čiščenja odpadnih voda, medtem ko ostali uporabljajo  greznice. Delno je razlog v razpršeni poselitvi in visokih stroških priključitve na omrežje, pa tudi v  slabšem prostorskem načrtovanju in nizki prioriteti zbiranja in upravljanja z odpadnimi vodami. 

    Podnebne spremembe in onesnaženost zraka
    Koncentracije onesnaževal  kot so SO2, NO2 in CO, so bile pod mejnimi vrednostmi, stopnja izpostavljenosti mestnega  prebivalstva prašnim delcem in ozonu pa je bila v večino obravnavanega obdobja med najvišjimi v  državah EU-27. Koncentracije teh onesnaževal nad dnevnimi in letnimi mejnimi vrednostmi so bile  opažene marsikje po državi. Ključni dejavniki, ki so pripomogli k temu, so: cestni promet v urbanih  centrih, raba lesa za ogrevanje v gospodinjstvih in neugodne temperaturne inverzije. V bližini  industrijskih naprav in elektrarn je še nekaj problematičnih točk, kjer koncentracije tradicionalnih onesnaževal zraka negativno vplivajo na človekovo zdravje. …
    Doseganje ciljev politike v zvezi z zmanjševanjem učinkov podnebnih sprememb in  ukrepov za varstvo zraka zahteva občutno zmanjšanje okoljskega odtisa prometnega sektorja.  Prometna politika je bila orodje za razmah gradnje cest in pospeševanje rabe tako tovornih kot  potniških cestnih vozil. Ta trend je bil še okrepljen zaradi pomanjkanja ustreznega načrtovanja  prostorske rabe, nezadostne infrastrukture javnega potniškega prometa in visokega deleža tranzitnega  cestnega prometa. Posledično je Slovenija ujeta  v ogljično visoko intenziven prometni sistem, za  katerega spremembo po potrebna vrsta let

    Upravljanje z odpadki
    V Sloveniji je več onesnaženih območij, kot posledica preteklih industrijskih dejavnosti ali  neustreznega odlaganja in obdelave odpadkov. Številni ukrepi so bili sprejeti za omejitev  onesnaževanja vode in zraka ter čiščenju onesnažene zemlje. Vendar pa je napredek počasen zaradi  visokih stroškov in tehnične kompleksnosti dekontaminacije prizadetih območij. Kratkoročno bi bilo  treba pripraviti podrobnejše programe za vsako lokacijo in zagotoviti ustrezne vire, pri čemer bi bilo  potrebno kot merilo prednosti ukrepanja uporabiti tveganje za zdravje ljudi in okolje. 

    Mednarodno sodelovanje
    Slovenija se je v letu 2011 pripravljala na ratifikacijo  Protokola o vodi in zdravju slednje konvencije iz  leta 1999, vendar je še vedno razmišljala ali naj  ratificira Protokol o civilni obveznosti in kompenzaciji za škodo zaradi čezmejnih učinkov  industrijskih nesreč na čezmejne vode. … V  skladu z Ramsarsko konvencijo o mokriščih je doslej določila tri mokrišča, glede še šestih, ki so  opredeljena v Nacionalni program varstva narave 2005-15 pa nekoliko zamuja. 

    Trajnostni razvoj
    Vendar je bila absorpcija [EU] sredstev za okoljske naložbe počasna. Na polovici izvedbenega obdobja 2007-13 je bilo pripravljenih pogodb za manj kot tretjino razpoložljivega proračuna in zgolj  14 % potrošeno s strani  koristnikov (beneficiaries).  Zamude so bile pomembne zlasti v odpadkovnem in  železniškem sektorju. …
    bruto poraba za raziskave in  razvoj (R&D) za okoljske namene se je več kot potrojila v obdobju, ki ga presojamo. Njegov delež v celotnem R&D se je zvišal  z 0,8 na  2,2 %. Vseeno, ti deleži so še vedno manjši kot tisti v veliko drugih OECD držav. Razen tega, rezultati slovenskega sistema inovacij, merjeni s številom in rastjo  vseh prijav patentov, so nizki, če jih primerjamo z večino ostalih OECD držav. 

    Izvajanje okoljskih politik
    Drobljenje lokalnih skupnosti in nezadosten pregled s strani nacionalne ravni vlade ovira uravnoteženje razvojnih potreb lokalnih skupnosti in varovanje ter racionalno rabo naravnih virov pri pripravi prostorskih planov. To je prispevalo k širjenju urbanih območij, drobljenju življenjskih prostorov in daljšim potem na delo z osebnimi avti ob pomanjkanju alternativnega javnega prevoza.  Sosednje lokalne skupnosti redko koordinirajo svoje prostorske plane in včasih celo  tekmujejo za industrijske in trgovske razvojne projekte. Pomanjkanje sodelovanja na lokalni ravni še poslabša  pomanjkljiva koordinacija med pristojnimi resorji na vladni ravni. Postopki presoj vplivov na okolje bi  morali nuditi zadostna varovala in pogoje za udeležbo javnosti, še posebej v primerih, ko se presoje  izvajajo zatem, ko je bil projekt že vključen v prostorski načrt. Investitorji vse bolj iščejo načine izogibanja sodelovanju javnosti pri načrtovalskih odločitvah. (ENVIRONMENTAL PERFORMANCE REVIEW OF SLOVENIA, Assessment and recommendations)

    Deli

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here