Geoinženirstvo

    Jutri (23.10.) ob 10:10 na Radiu Slovenija 1 v oddaji Intelekta pogovor o geoinženirstvu: Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Kranjc (slovenski pogajalec na podnebnih konferencah ZN) in jaz. V oddaji govorimo o geoinženirstvu v smislu tehnologij, ali potencialnih tehnologij, za blaženje podnebnih sprememb.

    Sicer se prav ta čas o geoinženiringu govori nekoliko več kot prej, povod za to pa je zgodba, ki jo je ta mesec razkril Guardian. Ameriški podjetnik Russ George je ob zahodni obali Kanade v morje spustil 100 ton železovega sulfata kot del nekakšnega poskusa “gnojenja planktona”, ki naj bi posledično absorbiral več CO2 iz ozračja. Čeprav se tako znanstveniki kot okoljevarstveniki v glavnem strinjajo, da se je tovrstnih poskusov zaradi različnih razlogov (o njih v oddaji govori LKB) treba lotevati zelo previdno, je v tem primeru kanadska vlada podjetniku očitno dala prosto pot, čeprav je pri tem verjetno kršil tudi več mednarodnih predpisov.

    Vprašanje, ali podnebne spremembe preprečevati pri vzroku (izpustih), ali upati na tehnologijo, ki jih bo uspešno nevtralizirala, ima tudi določene etične vidike. Ali geoinženirstvo ne služi tudi kot opora neke vrste “moralnemu hazardu”, ki nas odvezuje zmanjšanja izpustov, saj verjamemo, da bo nekdo enkrat izumil učinkovit način, kako problem podnebnih sprememb rešiti drugače? Tu je primer Kanade indikativen, saj je njena podpora geoinženirstvu vzporedna njeni popolni pasivnosti ali celo destruktivnosti glede preprečevanja izpustov.

    Iz obratne perspektive pa so po svoje zanimivi tudi zasnutki etike geoinženirstva, ki izhajajo iz stališča, da bo ta tehnologija prej ali slej velika in aktualna stvar, zato je bolje, da jo realistično sprejmemo in razmišljamo o tem, kako jo regulirati, da bo delovala v skupno dobro. Primer tega so npr. “oxfordska načela geoinženirstva”, ki so jih začrtali v okviru študija geoinženirstva na OU, izhajajo pa iz načela, da je geoinženirstvo v domeni javnega dobrega. Ker podnebne spremembe zadevajo prav vse, zato tudi njihovo reševanje (v podobi geoinženirstva) ne sme postati monopol privatnih podjetji, ampak mora biti vselej pod javnim nadzorom. Zato se prvo etično načelo geoinženirstva po oxfordskem predlogu glasi:

    Principle 1: Geoengineering to be regulated as a public good.
    While the involvement of the private sector in the delivery of a geoengineering technique should not be prohibited, and may indeed be encouraged to ensure that deployment of a suitable technique can be effected in a timely and efficient manner, regulation of such techniques should be undertaken in the public interest by the appropriate bodies at the state and/or international levels.