Ozračje dvoma

    Ameriška javna televizija PBS predvaja dokumentarec “Climate of Doubt”, ki raziskuje, zakaj so podnebne spremembe postale v tekoči predsedniški kampaniji v ZDA obrobna tema, in kako so to dosegli prav določeni igralci s svojimi interesi. Ironično, v času, ko nekje sodijo znanstvenikom,  da niso napovedali katastrofalnega potresa, jih drugod obtožujejo ustvarjanja panike in strašenja ljudi glede posledic podnebnih sprememb.

    Deli

    13 KOMENTARJI

    1. Zanimivo. Vprašanja za zagovornika antropogenih podnebnih sprememb:
      1.ali menite, da je možna evolucija Zemlje brez podnebnih sprememb?;
      2. ali resnično verjamete, da lahko načrtno "spremenimo" podnebne spremembe na ta način, da bodo ugodne za človeško vrsto;
      ali so bile narejene kakšne študije klimatologov o vplivu izbruha ognjenika par let nazaj na Islandiji ( da ne omenjam ostalih) na podnebne spremembe?
      Zakaj zagovorniki p. n. in ostali zeleni ne protestirate proti fabrikam orožja?
      In zadnje- kdaj so se znanstveniki spremenili v profete?
      agata
      jaz mam rada podnebne spremembe- je bolj zanimivo.
      agata
      a

      • 1. to nima nobene posebne zveze s temo
        2. lahko jih upočasnimo (vsaj tisti del, za katerega smo mi odgovorni) in si damo s tem dovolj časa za prilagoditev
        3. ne vem, pobrskaj po javno dostopnih bazah znanstvenih člankov
        4. po čem sklepaš da ne?
        5. vprašaj Talesa (500+ pr.n.št.), ki je prvi predvidel sončev mrk
        6. to bo šele zanimivo, ko nam bo šla veriga oskrbe s hrano v franže…

        Hubert

      • Agata,podnebno spremembo doživiš, če potuješ iz Ljubljane v London (še večjo, če potuješ v Lusako). Takšna podnebna sprememba je lahko prijetna ali vsaj zanimiva. Prav tako so prijetne ali vsaj zanimive vremenske spremembe, torej spreminjanje vremena čez dan ali čez leto recimo v Ljubljani.
        To sta edina konteksta, v katerih je smiselno reči, "jaz imam rad podnebne spremembe", pri čemer v drugem primeru pravzaprav misliš na spremembe vremena, ne na spremembe podnebja.

    2. Dejstvo je da antropogene podnebne spremembe obstajajao, če pa svetovni znanstveni skupnosti in dejstvom ne verjameš, je to le zgolj tvoj problem agata.

      Motore

    3. Agata, tisto kar je tebi morebiti zanimivo ni nujno, da je tudi meni, torej svoje želje ne moreš posplošiti. Posplošimo lahko zgolj stvari katere lahko dokažemo oziroma ko napovedi znanstvenikov temeljijo na znanosti, ki je glede metode zelo stroga.

      Kaj smo imeli videti v zgornjem prispevku?

      2% "skeptikov" oporeka 98% porcentom znanstvenikov. Od onih dveh procentov jih je zgolj peščica znanstvenikov oziroma tistih, ki imajo vsaj doktorat iz ved, ki so relevantne za obravnavo tega naravnega pojava (klime). Ostalo so, ne vem, ne najdem ustreznega izraza.

      Uspeli smo videti tudi kako onih 98% znanstvenikov ne razume najbolj tubiti. Nekako imajo občutek, kot da je to, da so ugotovili vzroke, konec zgodbe. Ne počnejo pa, vsaj ne na usterzen način, tisto kar zelo dobro počnejo "skeptiki", namreč učijo, učijo množice povsem zgrešenih trditev. Prirejajo mitinge – tega seveda ne pričakujem od znanstvenikov, prikazati hočem tisto, kar eden od govorcev omeni, neko vojno (!?)-, lobirajo v politiki, vplivajo na odnos ameriške politike do tega vprašanja – dobijo celo isti prostor in čas za predstavitev argumentov pred komisijo kot so jo dobili znanstveniki (!?) -, in še bi se našlo.

      Agata, moje mneje je, da bi morali pravni teoretiki razmisliti in odgovoriti, ali je moč početje "skeptikov" opredeliti kot kaznivo dejanje. Če, potem bi bili lahko v Sloveniji prvi*, vzor ostalim …

      *nisem preverjal, upam da nas ni kdo že prehitel:)

      Dragan Stojanović

    4. Jaz katastrofično mitologijo podnebnih sprememb zaenkrat doživljam le preko medijev, za prvinska doživetja z letali nimam gnarja.
      Kot pravite-v Sloveniji namreč nimamo podnebja- le vreme.

      Problemi- vsi posplošujemo lastne želje, le da eni na ta račun tudi služijo. In kadar jim želja prinaša profit ( z emisijskimi boni se dobro služi, mar ne?), takrat veš, da neki ne štima.
      Agata

    5. Agata si malce egoistična? Kaj pa ljudje, ki pa jih čutijo, dnevno opazujejo?

      Podnebne spremebe niso mit, so se dogajale tudi v času, ko Homo sapiens sapiens še ni blodil po Zemlji. Ampak ne gre za to, klimatologi in ekologi opozarjajo na naše neodgovorno početje.

      Glede na to, da si ti obiskovala FDV jaz pa FPP (no ga še:)) nama verjetno ne bo težko razumeti Lacana in njegove teze od kje želja. Naj naju spomnim z zgolj nekaj pojmi: subjekt, fantazma, umestitev želje. Torej naj ne zgubljam besed od kje ljudem določena želja in kdo želi te želje posploševati.

      Torej tisto kar je kaznivo (zločinsko) pri početju "skeptikov" je, da pri ljudeh spodbujeajo, da si le ti zgradijo fantazmo v katero umestijo neko željo. In ta želja je "boj" proti oblasti, "boj" proti kapitalu, boju proti spregi kapitala in znanosti. Verjetno si rekla, pa kaj je temu modelu, saj ves čas udriha po kapitalizmu, zdaj pa problematizira željo ljudi, da se borijo proti temu zlu.

      Zato ker so "skeptiki" hlapci kapitala per excellence!

      E, moja draga Agata, ravno to je trik, ravno tu trčimo ob ideologija kapitalizma. Zakaj? Ja zato ker izsledki znanstvenikov ponujajo zelo močno podlago za dejanski "spopad" s kapitalizmom. Ne razumem kako ne prepoznaš subverzivne moči v besedah klimatologov, ekologov, filozofov in ostalih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ne razumem kako ne dojameš, da "skeptiki" služijo ravno kapitalizmu oziroma kapitalu. V primeru da "skeptikov" ne bi bilo, bi si jih kapitalisti izmislili. Ergo, kapitalisti nujno potrebujejo "skeptike", saj jim le ti omogočajo neko drugo (kao) mnenje, omogočajo jim, da povsem čist studenec znanja, zapacajo s sranjem katerega ponujajo "skeptiki". Omogočajo jim, da do debate sploh pride. Kajti, če jih ne bi bilo, ne bi imeli enega samcatega argumenta, da se ne bi obnašali tako, kot so to predlagali zgoraj našteti znanstveniki.

      Prava, upam da ne bom nesramen ker določam, "anti-kapitalistična koalicija" (znotraj univerze) so recimo dr. Omladič, dr. Plut, dr. Kajfež Bogtajeva in ostali, ki se trudijo narediti nek (kulturološki) premik v pravo smer!

      Agata, naj se ti opravičim, to je bilo tako na hitro nametano skupaj. V priemru nadaljne debate se bom skušal glede argumentov še bolje potruditi.

      Dragan Stojanović

    6. No ja problemi- če vidiš ti borca proti kapitalu v Alu Goreou , ki o neprijetni resnici piše ob ogrevanem bazenu, potem pa nimaš najbolj ostrega pogleda.
      Ravno nasprotno- skrb za naravo, boj proti podnebnim spremembam ( le kako se je mogoče boriti proti Soncu) je način kako kapitalizem izkorišča idejo skrbi za naravo, našo slabo vest glede ti."neodgovornega" odnosa do narave. Odnos individualizira in si s tem nabira politične točke, pa še v državno malho kar precej nateče. Svinjajo, pa še računajo zraven.
      Podnebne spremebe so in bodo o tem ni dvoma-
      problem ni tehnološki- v smislu namesto codvaja naj znanost poišče neki bolj zelenega (še en mit), ampak je družbeni. Problem je kapitalizem.(za katerega je zemlja na katero smo pripopani le vir profita) ne pa nebo nad nami.
      Agata

    7. Agata, naj se najprej opravičim za FDV. Ne vem zakaj sem si zapomnil, da si na forumu to omenila.

      Mislim, da Ala Gorea nisem omenil. Omenjeni je pri celi stvari povsem nepomemben. "Bazen" je pa argument proti "slamnatemu možu".

      Agata, praviš da kapitalizem izkorišča idejo skrbi za naravo, individualizira odnos, nabira politčne točke in dobro služi. Ja, točno to. Ampak vse to jim omogoča ravno "tvoje skeptično" stališče "ni problem tehnično-tehnološki" ampak "družbeni/kapitalizem". Ravno to je tisto, kar sem ti govoril zgoraj. Kapital potrebuje neke argumente, da bi lahko opravičil vztrajanje na določenih zastarelih, trajnostno nesprejemljivih industrijskih panogah. V spregi s politiko kapital pelje naprej zgodbo v korist zgolj peščice ljudi.

      Vidiš, da kapitalu uspe na podlagi čistih nebuloz (izsledki "skeptikov") eleminirati znanost iz zgodbe. Politiki (demokratična ureditev-problem?) pa uspe poskrebeti, da problem ni družba oziroma družbeni. Dovolj je, da omenijo, da bo neka dolina izgubila par tisoč delovnih mest pa je ljudstvo tiho. Politika poskrbi ljudstvo podučiti, da problem ni kapitalizem, amapk "eko-spranci", ki jim odžirajo delovna mesta.

      Na ta način sta politika in kapital dosegla točno to, da "ni kriva ne industija ne kapitalistični sistem", dosežeta kar tudi ti sama očitaš,…izkorišča idejo skrbi za naravo, individualizira odnos, nabira politične točke in dobro služi.

      Agata, kako ne prepoznaš, da je to mesto, kjer nimamo v spregi več treh "politika-kapital-znanost", temveč zgolj še "politika-kapital"? In to je dobro!

      Dobro je, da obstajajo tudi ljudje, ki pravijo, da ni nujno, da bi toliko ljudi, v tej isti dolini, izgubilo službo. Če bi milijardotristotisoč uložili v prakse katere predlagajo znanstveniki, bi, v to sem prepričan, bilo delovnih mest par tisoč več.

      Poglej si kak dokumentarec kako se opuščajo določeni programi, ki so spodbujali eko-industrijo. Poglej si zgodbo o TEŠ-6.

      Tudi sam sem proti eko-taksam. Ampak to je čisto druga zgodba.

      Dragan Stojanović

    8. jaz ne vidim nobene skepse, ki jo omenjaš v:eko taksah, emisijskih bonih, ogljičnih odtisih, ekoinženiringu,kontroli popualcije, konferencah, protokolih še manj pa subverzije.
      Resnica je na površini. Kapitalisti ne le da verjamejo znanstvenikom, našli so tudi način kako tržiti podnebne spremembe. Štekaš?
      Agata

    9. Anton Komat: “Gospodarska kriza je nateg tisočletja”
      Problemi preberi si tale članek pa mi povej, ali še meniš, da so zagovorniki podnebnega segrevanja subverzivni, ali pa nasprotno, njihova ideologija vodi v tiranijo "nikad videno do sada"
      Agata

      • Ojoj. V tem intervjuju je skoraj v vsakem stavku bomba: neresnica, cisto nerazumevanje delovanja znanosti, ali pa preprosto nevednost.

        To me niti ne cudi prevec, ce je res zivljenjepis Antona Komata na wikipediji pravi. Faliran student medicine… (seveda bi bilo povsem mogoce, da bi si pridobil znanje o naravoslovju na nivoju vrhunskiih raziskovalcev sam s trdim delom, a taki primeri so zelo redki. In potem tudi ne bi takih kvasal v intervjuju).

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here