Delo je v prilogi Znanost 15.11.2012 objavilo komentar Ilja Popita Zakaj so volkovi zdesetkani, če so res tako ljudomili? Avtor polemizira z raziskovalcem velikih zveri v Sloveniji Miho Kroflom, ki mu očita nekritično podcenjevanje nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal volk. Nekoliko zabavno pa besedilo postane v trenutku, ko Popit na dan potegne referenco, na katero se v svoji kritiki sklicuje. To ni nihče drug kot Fran Erjavec.

Da ne bomo povpraševali ovčarjev, si oglejmo, kaj je o volku napisal ugledni slovenski profesor naravoslovja Fran Erjavec in objavil okrog leta 1870 v knjigi Domače in  tuje živali, ki se je dosedanjim naravoslovcem zdela pomembna in so jo že nekajkrat ponatisnili. »Ob času velikih vojská hodijo volčja krdela za armadami, na bojiščih povsod najdejo dosti živeža in  dostikrat so grde pošasti napadle celo žive ranjene in oslabele vojake, ki so zaostali za armado. Leta  1813 in 1814 so volkovi spremljali nesrečno francosko armado, ki se  je umikala z Ruskega in Nemškega, ter jo sledili tja do reke Rene … Pozimi je volk še bolj gladoven … Priklatijo se v vas in takrat tudi  človeka napadajo. Togotno planejo  na peš popotnika, zaganjajo se v  konjika in sledijo vozovom na cesti. Več milj daleč brusi shujšana  [volčja] drhal za vozom s penečim  gobcom pri tleh in gorje popotnikom, če niso dobro oboroženi ali  če jim konji opešajo, preden so  prišli v varno zavetje.« [I. Popit, Zakaj so volkovi zdesetkani]

Po še nekaj podobnih anekdotičnih zgodbah, ki naj bi dokazovale volčja grozodejstva, Popit apokaliptično zaključi:

Je Slovencem usojeno, da bomo postali le še pragozdni prebivalci? Ali je res treba vse naše na dolgoletnih izkušnjah pridobljeno staro ravnanje zavreči, pozabiti in si znova začeti razbijati glavo z uvajanjem zadolževanja, turbokapitalizma, volkov in še česa?

Vem, da je kar nekaj znanstvenikov (pa ne samo biologov) precej pogrelo, da je na ta način argumentirano besedilo našlo mesto v prilogi Znanost in ta četrtek lahko pričakujemo zanimivo polemiko – odziv je napovedalo tudi uredništvo priloge. Sicer pa ostaja dejstvo, da za Slovenijo kadarkoli ni nobenega potrjenega primera smrti, ki bi jo povzročil volk. Kot pravi Krofel: “še najbolj pa je neumna ideja, da “volkovi pa res morajo biti nevarni, če so jih v preteklosti iztrebljali, stari ljudje so že vedeli”; potem je najbolje, da začnemo spet tudi sežigati napredno misleče ženske na grmadah, saj so naši predniki menda pa ja že vedeli, da so to v resnici čarovnice, ko pa so jih vendarle več stoletji pobijali v tisočih.”

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

5 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Grozljivka- da, je tak članek objavljen v prilogi Znanost. Neverjetno. Ali so ga sploh prebrali preden je šlo to skropucalo v tisk?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

V Sloveniji do danes ni potrjenega primera, da bi volkovi kadarkoli ubili človeka – pregledno po spletnih straneh, člankih….. Gospod Popit narediti bi morali domačo nalogo in preveriti ali so podatki, ki jih navajate resnični ali je vse skupaj pravljica. Pravljic pa se ne objavljvlja v prilogah- ZNANOST.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Gre pač za določene vrste živali, na katere vedno zelo občutljivo reagiramo – čeprav statistike pogosto kažejo drugače. Za paničen strah pred morskimi psmi ima delno zasluge Spielberg, za volkove pa mogoče brata Grimm. Volkovi so bili vedno "bad guys", pojedli so babico, napadali tri prašičke in požrli sedem kozličkov…

Drugega razloga, kot da je ta negativizem do volkov globoko zakoreninjen v naši kulturi, res ne najdem za tako početje.

In še opomba: "Avtor polemizira z […] Miho Kroflom, ki mu očita nekritično podcenjevanje nevarnosti…" bi se bolj jasno bralo, če bi bilo "…Miho Kroflom, kateremu očita…"

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Se strinjam z vami, da je članek v Znanosti bolj romanopisnega/kriminalnega značaja kot kaj resnega. Ampak vaša pripomba o tisočih čarovnic in temnem srednjem veku bi pa tudi zaslužila znanstveno obravnavo (beri: preizkus resničnosti).