Nekaj odlomkov iz pisma Jerneja Barbiča, profesorja na University of Southern California, ki je nastalo za rubriko E-rgument revije Manager, v okviru katere se javno dopisujeta z Romanom Jeralo iz Kemijskega inštituta.

Tudi v ZDA in povsod drugje po svetu pa žal večino materialnih ugodnosti žanjejo upravljavci (menedžerji), ne pa inžinirji, profesorji ali izumitelji novih tehnologij. Izgleda, da smo se na svetu (že pred desetletji) odločili za takšno formulo delitve dobička, kjer najbolj nagrajujemo menedžerje in finančnike. V ZDA mladina to zelo dobro ve, zato precej sposobnih mladih ne želi študirati naravoslovja. … Zato imajo ZDA velik primankljaj kadrov v naravoslovju, ki ga nadomeščajo z uvozom kadrov iz tujine. …

V ZDA so seveda tudi podjetja, kjer se inženirje ceni bolj kot je to običajno in kjer se glas inženirjev sliši dlje. Tako podjetje je, na primer, Google. Jaz mislim, da je to dejansko konkurenčna prednost, saj se tako podjetje razvija hitreje kot konkurenca, in to dobri menedžerji tudi vedo. Upam, da bo to spoznalo tudi čim več menedžerjev v Sloveniji.

Celotnemu svetu se v naslednjem desetletju obeta veliko povečanje migracij in velik pretok sposobnih kadrov. Začel se bo spopad globalnih razsežnosti za najboljše kadre. Ta proces že poteka več desetletij, vendar smo dosedaj imeli večinoma le enega prejemnika kadrov: ZDA. Zdaj se bodo v to tekmo vmešale, oziroma so se že, še druge države, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Švica, Velika Britanija in mnoge druge, seveda tudi Kitajska in Indija. Pred 1 mesecem mi je en moj kolega na moji univerzi, mlad profesor kitajskega rodu, povedal, da mu je neko kitajsko podjetje ponudilo 2 milijona dolarjev, če bi se bil pripravljen za 3 leta preseliti na Kitajsko in tam pomagati vzpostaviti neko novo podjetje. To je sicer ekstremen primer. Vprašati se moramo, kako se bo Slovenija na ta prihajajoči globalni boj za talente pripravila. Na katere karte bo igrala, kako bo motivirala lastne kadre, da ostanejo v Sloveniji? Kako in katere tuje kadre bo uvažala? …

Najbolj pomembno je, da starejša generacija znanstvenikov, ki ustvarja znanstveno politiko danes, vzpostavi razmere, v katerih bodo mladi ljudje lahko uspešno delovali v Sloveniji. Mladi danes ne odločajo sami o sebi, politiko krojijo generacije pred nami. Jaz opažam, da je v Sloveniji prisoten generacijski konflikt med starejšimi in mlajšimi znanstveniki. Spori med mladimi in starejšimi znanstveniki so bistveno bolj pogosti kot tukaj na moji univerzi v ZDA. (vir: Smo pripravljeni na veliko svetovno migracijo sposobnih kadrov? – Finance.si)

Jerala (1. pismo): Kaj lahko ukrenemo, da zajezimo odliv mladih možganov?
Barbič (1. pismo): Smo pripravljeni na veliko svetovno migracijo sposobnih kadrov?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

10 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Jure Zupan
11 - št. let nazaj

Prav zanimivo branje. Se splaca prebrati obe pismi, tako Jernejevo kot Jeralovo.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ta proces že poteka več desetletij, vendar smo dosedaj imeli večinoma le enega prejemnika kadrov: ZDA. Zdaj se bodo v to tekmo vmešale, oziroma so se že, še druge države, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Švica, Velika Britanija in mnoge druge, seveda tudi Kitajska in Indija.

Pha, same kapitalistične države. Kdo bo pa migriral v kako od teh držav … Mi imamo tukaj vsaj kvalitetno JAVNO šolstvo in JAVNO zdravstvo, če ne že služb.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Močno upam, da je tole mišljeno ironično…

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Se globoko strinjam z napisanim. Ampak, kdaj se bo Barbič naučil pisati pravilno inženir? Jebiga, forma je pomembna in s takimi kiksi se ustreliš v nogo, čeprav načeloma govoriš pametne in pomembne stvari.

Andrej
Andrej
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

> Ampak, kdaj se bo Barbič naučil pisati pravilno inženir?

Po prvem odstavku se je naučil 🙂

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Da ujamejo take napake so seveda placani lektorji na financah

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ironija, se mi zdi, je tudi v tem, da naši "gospodarstveni menedžerji" nimajo dosti apetitov po mladih inženirjih ali raziskovalcih ipd. Javni sektor pa je na dieti. Ne vem, kako ostali gledate na te reči, ampak meni se zdi, da je prihodnost s tem že odločena. V Sloveniji razvoja pač ne bo.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

V Sloveniji razvoj bo, vendar ko bo poniknila tranzicijska plenilska generacija. To pa pomeni še nekaj časa navzdol….

Nedo
11 - št. let nazaj

g. Jernej BARBIČ je velik optimist, če misli da bodo v slo gospodarstvu še kdaj nastopili časi, da bodo inženirji cenjeni. Taki časi so v 70-tih nepreklicno minili. Njegov zapis bi moralo prebrati čimveč slovencev pa ne samo menedžerjev.
Človek se kar pozdravi, ko prebere takle "zdravorazumski" tekst
Lep pozdeav!

Zmago
11 - št. let nazaj

Kdo pa se še vpisuje v te šole , in kakšni kadri potem bežijo iz Slovenije . Dobro bi bilo da bi zbežali profesorji ,…. ki razlagajo silo nič oziroma se začne z nič……. Imperij Slovenije bo zaživel razvoj prav tako kot ostali . Vprašanje je v katerem in kdaj …..