Kaj pomeni skrb za kakovost?

    Iz članka v današnjem Delu – UKC (še) ne ustreza mednarodnim standardom:

    »Pri akreditaciji še zdaleč ne gre samo za dokumentacijo, ampak za vsebinsko spremembo procesov dela,« je povedal direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat. Jeseniški bolnišnici je ista agencija, torej norveški DNV, priznala, da dela po mednarodnih standardih že pri prvem pregledu leta 2011, lani je akreditacijo obnovila. V čem je smisel akreditacije? Vsekakor v odpravi tveganj za bolnike, odgovarja Horvat, ima pa tudi konkretno, praktično vrednost. »Lani si je bogata tujka pri nas v gorah zlomila nogo. Šele ko so njeni sorodniki preverili, da je naša bolnišnica mednarodno akreditirana, se je pustila zdraviti,« je opisal.
    Akreditacijo je slovenskim bolnišnicam prejšnji teden predpisala vlada v okviru splošnega dogovora za razdelitev sredstev. Postopke morajo začeti najpozneje do aprila letos in jih pozitivno končati do konca 2013. Če jih ne bodo, se jim leta 2014 zmanjša financiranje za 0,3 odstotka, kar pomeni za UKC – če ne bo uspešen – milijon evrov manj. …
    Mednarodna akreditacija potrdi, da je bolnišnični sistem urejen po mednarodnih standardih, da je tveganje za bolnike in zaposlene čim manjše, varnost čim večja. V katerih točkah od tega odstopa naša največja, kot radi rečemo »vrhunska« bolnišnica, UKC Ljubljana? …
    Po mednarodnih standardih bi morala sestra vsakokrat, ko da bolniku zdravilo (tableto, injekcijo), to časovno zabeležiti v bolnikov bolniški list in se podpisati. V UKC tega niso delali, ustrezne obrazce so uvedli samo nekaj dni pred prihodom presojevalcev in jih še niti niso povsod uporabljali. Prav tako zdravila ne bi smela biti v belih škatlicah z nalepko, temveč v originalnih škatlicah, da bi bila pomota izključena. Najbolj sporno dokumentacijo so našli na porodnem oddelku, kjer so iz dokumentacije ugotovili, da šest ampul močnega opijata dipidolorja (ki deluje kot mamilo), katerega uporabo je treba vsakokrat zelo skrbno zapisati in upravičiti, manjka. …
    Pravice bolnika so kršene tudi pri njegovi privolitvi v operacijo: bolnik podpiše, da se z operacijo strinja, a na listu ni navedeno, za katero operacijo bo šlo, na primer za operacijo slepiča. Bolnikove pravice so na situ še enkrat: čeprav obstajajo pritožbeni postopki, jim ne sledijo nikakršni ukrepi, je ugotovila komisija.
    Precej neprijetne so ugotovitve o spremljanju infekcij: ni načrta in od leta 2001 ni bila opravljena niti ena ocena tveganja (gre za pojavnost mrse in drugih bakterij). Težave imajo tudi z dezinfekcijo: sterilizirani instrumenti pridejo do operacijske dvorane skozi nesterilizirano okolje. To pomeni, da so morda okuženi, a jih kirurgi uporabljajo v dobri veri, da so sterilizirani.
    »Potovanje« skozi UKC ni najboljše tudi iz drugih razlogov: klinike informacijsko niso povezane v enovit sistem, zato med njimi težko potujejo podatki o bolnikih. Nasprotno pa motorizirani transporti in viličarji preveč drvijo po hodnikih in so povzročili že nekaj nesreč. Tak viličar bi na polikliniki zlahka trčil v nezaščiteno napeljavo za plin – to bi pomenilo eksplozijo ali požar širših razsežnosti. Sicer pa UKC ni pripravljen na množične nesreče: nima »poveljniškega« prostora, brez elektrike pa bi lahko z lastnim generatorjem deloval le 24 ur….

    Kaj če bi podoben ukrep, da je akreditacija mednarodno priznanega skrbnika kakovosti pogoj za pridobivanje javnih sredstev, uvedli tudi za univerze/fakultete/inštitute?

    Kot je znano, so si nekatere fakultete že same pridobile ustrezne mednarodne akreditacije s svojega področja. Po meni znanih podatkih je glede tega daleč pred drugimi Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: Priznanja odličnosti – EF. (Glej tudi članek: Ameriški fizik, ki je Japonce naučil, kaj je kakovost – Kvarkadabra)

    Ko bo skrb za kakovost nujna za sam obstoj inštitucije, bo tudi marsikaj od tega, kar smo o delovanju univerz zapisali v sestavku pred nekaj tedni, postalo povsem samoumevno: Kvarkadabra blog: Kaj potrebuje sodobna univerza? Kaj menite?

    8 KOMENTARJI

    1. Sašo, tvoj predlog sploh ni tako futurističen, kot bi morda kdo pomislil. Zadnji bolonjski komunike iz Bukarešte "Making the Most of Our Potential: Consolidating the European Higher Education Area, Bucharest Communiqué(2012) , ki so ga, mimogrede, sprejeli ministri, priporoča točno to. Takole so ministri zapisali: "We welcome the external evaluation of EQAR and we encourage quality assurance agencies to apply for registration. We will allow EQAR-registered agencies to perform their activities across the EHEA, while complying with national requirements."
      Obstaja namreč evropski register agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (našega NAKVIS-a še ni v tem krogu, ki izpolnjujejo stroge pogoje in kriterije, ki so zapisani v dokumentu "Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area – 3rd edition (2009". Agencije, ki so v tem registru lahko opravljajo akreditacijske in evalvacijske posle v državah, ki izvajajo bolonjski proces (EHEA države). Samo povabiti jih je potrebno. In imeti pogum.
      Sam menim, da bi bilo za Slovenijo nujno, da dokler naš NAKVIS ne pridobi "evropske licence", se pravi članstva v ENQA in EQAR, povabimo tuje agencije iz EQAR-ja, da opravijo akreditacijske posle univerz in samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji.

    2. Najlepša hvala Stojan za pojasnilo. Me zelo veseli, da je ideja že potrjena na najvišji ravni 🙂 Bi bilo pa verjetno smiselno, da tudi v bodoče akreditacije opravljajo tuje agencije ali vsaj mešane komisije?

    3. Ali je moč prebrati kako so se, tudi na najvšji ravni, opredelili glede tega, kaj sploh pomeni kakovost? Namreč, sledeč enemu od zgornjih člankov oziroma fizku W. E. Demingu izpade, da je pojem kakovost enolično določen s strani ekonomske teorije? Če je temu tako, smatram, da je takšno početje dolgoročno povsem zgrešeno.

      Dragan Stojanović

      • HACCP pomeni "analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk". Spraševal sem o kakovosti in ne varnosti.

        Druga stvar, nikjer nisem omenil kapitalizma, ker bi isto vprašal tudi, če bi živeli na vrhuncu kakšne druge ureditve.

        Sprašujem iz razloga, ker me zanima kateri diskurzi določajo pomen določenim pojmom, torej kateri diskurz hegemonizira določen pojem …

        In nazadnje, vendar ne najmanj pomembno, je to, da bi lahko hitro našli še kako zanimive povezave HACCP-a in "zahodnega" kapitalizma, ampak, kot sem rekel me ta vidik tu ne zanima.

        Dragan Stojanović

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here