Zelo priporočam branje novega intervjuja z Juretom Leskovcem, profesorjem računalništva na Stanfordu – Kolikokrat vprašajo Handanovića, kdaj bo branil za Olimpijo? – Finance.si (pdf). Tule navajam samo nekaj odlomkov:

Univerza ponuja le prostore in dovolj denarja za mojo plačo, pa še to le za devet mesecev na leto. Za preostale tri mesece in vse drugo moramo poskrbeti sami. Tak sistem nas sili, da profesorjem ne postane preveč udobno. Da ostanemo prilagodljivi in hitri, da predavamo aktualne stvari ter da so naše raziskave sodobne in zanimive. …

Ko sem še študiral v Pittsburghu, sem se nekoč na poti z letališča zapletel v pogovor z voznikom. Ko sem mu v polomljeni angleščini povedal, da na univerzi delam doktorat, mi je dejal: »Hvala, ker študiraš pri nas.« Ne vem, ali bi v Sloveniji rekli tujcu, hvala, ker si prišel. …

Torej namesto da tarnamo, kako je hudo, ker ljudje odhajajo, raje razmišljajmo o tem, kako bomo ustvarili razmere, da jih pripeljemo nazaj. V Sloveniji je kakovost bivanja zelo visoka, možnosti za podjetništvo in normalno delo pa slabše. Torej, ljudi bomo pridobili, ko začnemo nagrajevati dobre in uspešne ter jim omogočimo normalne okoliščine za delo. Jim damo odgovorno svobodo. …

Ko sem bil sprejet za profesorja na Stanfordu, sem dobil ključ od pisarne in sporočilo dekana: »Se vidimo čez sedem let.« Tu nimamo nobenih kateder, imamo le dekana računalniške fakultete in 40 enakovrednih profesorjev. Eni so starejši, drugi mlajši. Ni nobene hierarhije. Vsak je odgovoren zase in se ne vtika v druge. Službo imam za sedem let, in če bom po tem obdobju dobil redno zaposlitev oziroma je ne bom, se bom lahko zahvalil le sebi. Treba je torej ustvariti razmere, da bodo lahko ljudje dobro delali in bili odgovorni za svoja dejanja. Na univerzi je treba začeti spodbujati raziskovanje. Zaposlovati z mednarodnimi razpisi. Uvesti sodoben sistem »tenure track«, po katerem lahko predavatelji napredujejo.

Znanstveno financiranje je treba zastaviti prek majhnih raziskovalnih projektov, ki se podeljujejo na tekmovalnih razpisih z mednarodnimi ocenjevalci. V Sloveniji je okoli 70 odstotkov vseh sredstev za znanstveno raziskovanje vnaprej fiksno razdeljenih in ne ostaja veliko za financiranje mladih progresivnih ekip. Bolj prožno financiranje bi omogočilo ustvarjanje bolj dinamičnega trga znanja, ki bi hitro nagrajeval inovativnost in kakovost. Vtis je, da je v Sloveniji denarja razmeroma dovolj, le slabo je izkoriščen. Dajmo ljudi načrtno pošiljati v tujino. Dajmo jim potem štipendije, da se vrnejo. Dajmo jim za leto ali dve denarja, da lahko ustvarijo svojo raziskovalno skupino. Po tem obdobju pa bi že morali biti dovolj utečeni, da lahko sami poskrbijo za financiranje svojih projektov. Takšen je sistem v Ameriki. Na začetku dobiš malo denarja, s katerim si najameš prvega študenta, potem pa si na svojem, odvisen le od sebe. Do zdaj sem od znotraj videl tri ameriške univerze: CMU, Cornell in Stanford. In moj sklep je: boljša je univerza, bolj si odgovoren sam in manj ti administracija prepoveduje, česa ne smeš. …

Gospodarska kriza se je resno dotaknila tudi stanfordske univerze. Leta 2009 se nam je financiranje zmanjšalo za skoraj 30 odstotkov in odpustili smo 15 odstotkov administrativnega osebja. Kriza je torej prizadela tudi nas, vendar že leta 2009. Zdaj o njej ni sledu. Kako se spopadaš s krizo, je odvisno od posamezne univerze. Sosednja univerza Berkeley je, recimo, namesto da bi odpuščala, vsem zaposlenim znižala plače. Kaj se je zgodilo? Na Stanfordu smo zelo poceni prišli do res dobrih profesorjev z Berkeleyja. Treba je razumeti, da je v šolstvu podobno kot drugje – so časi, ko gredo stvari navzgor, in so časi, ko gredo navzdol. Čas krize je dobro razumeti kot priložnost, da se nekatere stvari postavijo na novo, in ne kot katastrofo, po kateri ne bo ostalo nič. Tako je bilo pri nas že v preteklosti in verjetno se bodo krize še pojavljale.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

19 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

"Leta 2009 se nam je financiranje zmanjšalo za skoraj 30 odstotkov in odpustili smo 15 odstotkov administrativnega osebja."

Že po temle stavku vidimo, zakaj v Sloveniji nikoli ne bo Stanforda.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Zakaj?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ker pri nas nikoli ne bodo manjšali administracije, ampak bodo varčevali pri opremi in pri mlajših produktivnih raziskovalcih.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Dokler ne bi rabil dodatne administracije iz že kakšnega razloga. Vendarle nočeš, da bi mlajši produktivnejši raziskovalci prevzemali izostalno adiministracijo.
Namreč, tudi papir in svinčnike je treba naročiti.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Če malo karikiram:

na Stanfordu svinčnike naročijo pri Amazonu in plačajo s službeno kreditno kartico. 5 minut dela.

pri nas moraš pripraviti javni razpis za nakup svinčnikov, ga odnesti v nabavno službo, počakati na ponudbe, napisati obrazložitev izbire, napisati naročilnico, dobiti podpis predstojnika,…

Glede svinčnikov sem mogoče pretiraval, ampak pri manjši opremi pa je tako, kot sem napisal.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Aha. No, zdaj pa ne karikirajmo in se pozanimajmo, kako to v resnici izgleda.
Če misliš, da nimajo javnih razpisov oziroma ljudi, ki iščejo material, se motiš.

Vzemi še bolj glomazen projekt. Cern. A misliš, da tam tudi naročajo na amazon?

Ampak vse to je v bistvu nepomembno. Administracija niti ni problem, to sem ti hotel povedati. Razen ko projekt obstaja samo zaradi nje. Ampak tega je zmeram manj. Tudi pri nas.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Cerna ne poznam. Stanforda sicer tudi ne, ampak sem lahkotnost naročanja Američanom zmeraj zavidal. *Javnih* naročil recimo na zasebni univerzi gotovo nimajo. Sicer mi je pa google za Stanford vrnil tole navodilo: Purchasing Cards Some Stanford schools and departments make purchases with a Stanford Purchasing Card. A Stanford Purchasing Card is a University-liability MasterCard issued to individual Stanford staff or department custodians, that allows schools and departments to charge Stanford related expenses up to a maximum of $4,999 per purchase. Stanford University staff is prohibited from "splitting" purchases that exceed $4,999 into multiple Purchasing Card charges. Suppliers should request an… Beri dalje »

Aljoša Harlamov
11 - št. let nazaj

Dobro povedano. Kot že velikokrat. Ni treba biti genij, da vidiš, kaj je narobe s slovenskim univerzitetnim sistemom. Samo kaj, ko spremembe niso v interesu vodilnih na Univerzi, ker jim je tako preveč udobno, politike pa spremembe, ki bi dvignile kvaliteto ne zanimajo (ampak predvsem, kako ji kaj vzeti in nanjo vplivati).Se bi pa precej distanciral od retorike v zadnjem odstavku. Dobro, je intervju in ni toliko časa za premlevanje vsake povedi, tako da upam, da ni mislil tako, kot je izpadlo, pa vseeno. Da je kriza dobra za to, ker ljudje grejo za manjšo ceno delat drugam, je čisti… Beri dalje »

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Aljoša Harlamov

Kaj je narobe s slovenskim univerzitetnim sistemom? Ne trdim, da nič ni, me zgolj zanima kaj vi mislite o tem.

Dragan Stojanović

problemi
11 - št. let nazaj

Vsekakor je zanimiva tudi njegova identifikacija tako z univerzo kot z administrativnim osebjem univerze:

"Leta 2009 "se nam je" financiranje zmanjšalo za skoraj 30 odstotkov in "odpustili smo" 15 odstotkov administrativnega osebja."

Naslednje pa je sploh, ne vem, mogoče celo nesramno:

"Kriza je torej "prizadela tudi nas", vendar že leta 2009."

Dragan Stojanović

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

zakaj se Jure Leskovec vedno predstavlja kot profesor, ce pa je docent?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

ja, to je point tega intervjuja. Bravo!

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni bravo, točno to, to je point tega intervjuja.

Dragan Stojanović

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Saj je po anglosaksonski nomenklaturi profesor, namreč "assistant professor". In seveda ga študenti na Stanfordu kličejo "professor". Torej? 😀

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Shrink, meni je povsem irelevnatno ali je ali ni omenjeni profesor, sam zgoraj ciljam na povsem nekaj drugega.

Dragan Stojanović

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Nisem repliciral tebi.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

ne ne, tudi ko se po anglosaksonsko predstavi, se malo povzdigne:
http://scholar.google.de/citations?user=Q_kKkIUAAAAJ&hl=en
btw: profil ni zgeneriran za vsakega, ustvaris si ga sam.
op. vseeno pa poklon za zavidljivo stevilo citatov!

shrink
shrink
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ah, no, saj tudi pri nas izredni profesorji radi pozabljajo pridevnik, zato pa potem (nekateri) redni profesorji radi poudarijo "rednost" z "red. prof. dr.", čeprav jim tega ne bi bilo treba.

Konec koncev je podobno v vojski ali mornarici: vsi so generali (pa ne glede na to, da so nekateri zgolj general-majorji ali general-polkovniki), vsi so kapitani (pa ne glede na to, da so nekateri kapitani korvete ali kapitani fregate), vsi so admirali (pa ne glede na to, da so nekateri kontraadmirali ali viceadmirali). LOL