Če malo parafraziram naslov Juretovega prispevka izpred dveh dni o slabih razmerah za mlade znanstvenike. Razmere v znanosti so zares kritične in niso samo mladi raziskovalci pod udarom. Na tnalu je kar celotna znanost, tudi starejši raziskovalci.

Razpisov skorajda ni, če pa so, je denarja tako malo, da podelijo le en ali v najboljšem primeru nekaj projektov na razpis. V Dnevnikovem članku Roman omenja projekt Znanje za razvoj, ki zaenkrat pomaga reševati situacijo v njegovem laboratoriju. Vendar je bil podeljen le en tak projekt. Zadnji ARRS projektni razpis je bil objavljen šele pred kratkim, z enoletno zamudo. Pri velikem številu prijav in majhnih razlikah med projekti se zdi, da je uspeh na razpisu prava loterija. Na mojem področju, biokemija in molekularna biologija, je bilo na tem razpisu pet projektov s skupno oceno znotraj 1.6 točke. Naš laboratorij projekta ni dobil za 0.2 točke. To je tako majhna razlika, da bi projekt dobili že, če na panelu ne bi upoštevali ene od najbolj izstopajočih ocen recenzentov, kar bi po pravilniku lahko naredili. Na našem področju je bil podeljen sicer en sam temeljni projekt, kjer smo lahko kandidirali. Delitev denarja je v našem primeru sicer šla na roko mladim vodjem. V oči bode tudi dejstvo, da je bilo kar nekaj denarja razdeljenega slovenskim znanstvenikom, ki pretežno raziskujejo v tujini. Do neke mere lahko razumem, da odločevalci poskušajo omogočati raziskovalcem slovenskega rodu stike ali vračanje v Slovenijo. Vendar bi pričakoval, da bi v sedanjih zaostrenih razmerah podprli predvsem še delujoče slovenske laboratorije.

Da ponazorim, kaj pomeni projektni denar za slovenske raziskovalne skupine, še konkretne številke iz našega laboratorija. V letu 2012 smo prejeli okoli 25 % manj denarja kot leta 2011, v letošnjem letu se nam bodo prihodki znižali še za okoli 20 %. Kar 70 % znižanja sredstev v zadnjih dveh letih je na račun projektnega denarja. Naš laboratorij sicer ne živi zgolj od proračunskega denarja in pridobimo kar precej sredstev tudi na trgu. Kaj ta znižanja konkretno pomenijo za laboratorij? Ena od bolj perspektivnih raziskovalk si je po vrnitvi s post-doktorskega izpopolnjevanja iz tujine v manj kot pol leta za naslednjih nekaj let našla novo službo v Nemčiji. Zaradi pomanjkanja denarja smo močno omejili porabo materiala in tudi udeležbo na konferencah smo zmanjšali. Dogaja se, da na nekatere konference hodijo raziskovalci v času dopustov in za svoj denar. Lani so laboratorij zapustile tri raziskovalke. Letošnja finančna situacija nas bo prisilila po vsej verjetnosti v to, da nas bo konec leta še osem manj. Nekako tretjina laboratorija.

Pa še en odziv, ki bi moral skrbeti ne samo znanstvenike in znanstveno politiko, ampak politiko na splošno. Nedavno je kolegica dobila recenzije projekta, ki ga je vlagala pri mednarodni fundaciji. Eden od recenzentov je poleg klasičnih recenzentskih pripomb na znanstvene aspekte projekta tokrat prvič, po mojem vedenju, izpostavil, da ne verjame, da se bo projekt glede na trenutne razmere v Sloveniji lahko sploh izvajal. Očitno tujina zelo dobro spremlja dogajanja v Sloveniji.

Dobre raziskovalne skupine se gradijo leta, razgradijo pa zelo hitro. In predvsem to se trenutno pri nas dogaja. V takšnem stanju bo znanost težko prispevala h gospodarski in splošni prenovi Slovenije in jo s svojimi dosežki popeljala v prihodnost.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

12 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Gregor Majdič
11 - št. let nazaj

Še kako se strinjam, Gregor. Zelo podobna situacija je bila na področju endokrinologije, kjer kolega ni dobil projekta za 0,02 (!) točke. Glede na to da ocenjevalci ocenjujejo na eno decimalko natančno je nerazumljivo, kako lahko potem predloge projektov ARRS kategorizira na manjših razlikah.Povsem se tudi strinjam glede projektov tujim raziskovalcem, in sploh poveličevanja samo raziskovalcev, ki so v tujini (tudi pri raznih razpravah politiki pogosto iščejo samo slovenske raziskovalce v tujini, čeprav nas je v Sloveniji kar nekaj, ki imamo večletne izkušnje iz tujine in morda poznamo razmere v Sloveniji, v katerih se trudimo ustvarjati, boljše kot marsikdo, ki… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Prof. Anderluh, ne skrbite. Za raziskave, s katerimi si lahko dolgoročno omogočimo najvišji standard bivanja, bo vedno dovolj stalnih virov financiranja. P6-0038 ZRC SAZU: Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju €623.682P6-0064 ZRC SAZU: Arheološke raziskave €519.588P6-0119 ZRC SAZU: Raziskovanje krasa €438.763P6-0088 ZRC SAZU: Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks €288.660P6-0101 ZRC SAZU: Geografija Slovenije €282.886P6-0281 Inštitut za novejšo zgodovino: Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju €268.028P6-0014 ZRC SAZU: Pogoji in problemi sodobne filozofije: €268.028P6-0252 ULJ FF: Filozofske raziskave €216.484P6-0052 ZRC SAZU: Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti €211.330P6-0235 ULJ FF: Slovenska zgodovina €211.330P6-0024… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Anonimni, ti si butl 🙂

Đovz
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Mi prosim poveš vir teh informacij. Kar ne morem vrjeti da se davkoplačevalski denar meče za financiranje takšnih bedarij !

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Sredstva za programe so razvidna iz sicrisa.
Recimo:
Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju
http://www.sicris.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6313
OBSEG: 12,1 FTE
Pogledas na ARRS koliko znaša FTE
http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/cena/cena-12-julij.asp
Humanistika je kategorija A, torej 1 FTE=51.541,63 EUR

12.1 x 51.541,63 EUR = 623.653,72 EUR

Jure Zupan
11 - št. let nazaj

V danasnjih financah (skoraj bivsi) minister Turk navaja svoje ideje za varcevanje v javnem sektorju:http://www.finance.si/8334847/Kako-s-strahom-opraviti-za-malico Zaposlenim v javnem sektorju nehamo plačevati čas, ko sedijo in malicajo. Tega ne plačuje nihče v Evropi. Samo to pri stroških dela prihrani 6.25%.Zaposlenim v javnem sektorju nehamo plačevati hrano za malico. Spomnimo se časopisnih naslovov o lakoti otrok v šolah. Mi imamo sistem, da vsem učiteljicam damo denar za malico, vsem otrokom pa ne. Zaposleni naj si pač sendvič kupijo sami.Ukine se obvezno plačevanje prevoza na delo. Če predstojnik meni, da nekoga, ki živi daleč, nujno potrebuje, naj mu ponudi dodatke za prevoz na… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure Zupan

Hmm, sliši se čisto kul, ampak pri zadnji točki, kdo bo pa zagotavljal, da bodo predstojniki nagrajevali tiste zaposlene, ki dobro delajo in ne tistih, ki so na njegovi liniji (da ne bom uporabil kakšnega drugega izraza)? Žal v Sloveniji v javnem sektorju po moje nismo tako daleč, da bi tak sistem znotraj inštitucij deloval (vsaj pri nekaterih zagotovo ne). Na moji instituciji (naj ostane skrivnost katera je), so že pred leti podiplomski študentje ugotovili, da je višina plače/odstotek obremenitve (ki je na univerzah pri nekaterih še vedno 150 in več odstotkov), velikost pisarn in laboratorijev ter opremljenost obratno sorazmerna… Beri dalje »

rx170
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure Zupan

Kar se tiče predlogov ministra odstopljene vlade. "Prva rešitev pomeni še večje obremenitve gospodarstva in še težje privabljanje investitorjev." Teoretično je res tako. Vendar pa tudi znižani davek na DPO ni privabil neke mase tujih investitorjev, vsaj jaz jih ne vidim. Pri tem velja tudi omeniti, da kupovanje ali odprodaja obstoječih državnih družb ni mogoče šteti med razvojne investicije ampak med sovražne prevzeme. "Tega ne plačuje nihče v Evropi." Ko bomo imeli evropsko primerljive plače potem prihajajmo s takimi predlogi. Edina točka s katero se je mogoče strinjati v teh predlogih je odprava uravnilovke. Vendar ob jasnih in veljavnih kriterijih… Beri dalje »

Jaka Strašek
11 - št. let nazaj

Bedasto je da prav zdaj ne vlagajo v razvoj ampak raje še naprej podpirajo mešalce megle v JU, tehniki/raziskovalci dodajo dodano vrednost ne razni politologi/ekonomisti/FDV-eksperti…

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Kako to, da Luka Omladič ne objavlja več na tem forumu?

(zdravapamet)

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Zgleda, da se je odselil sem http://omladic.blogspot.com
So se skregali?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj