Nadaljevanje sage “Dušenka Janežič”

    V dveh mesecih po odpustitvi  prof. dr. Dušenke Janežič iz krivdnih razlogov z mesta vodje laboratorija L17 (Laboratorij za molekularno modeliranje) na Kemijskem Institutu v Ljubljani je prišlo do zanimivih   dodatnih obratov (iz članka v Dnevniku):

    1. Nekdanja vodja laboratorija za molekularno modeliranje dr. Dušanka Janežič je zoper Kemijski inštitut vložila tožbo na ljubljansko delovno in socialno sodišče zaradi neupravičene odpovedi delovnega razmerja.  

    2. Janežičeva je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju matematike v naravoslovju, eno od štirih prestižnih nagrad, ki jih je odbor v imenu države podelil letos. 

    3. Skupina znanstvenic je napisala javno pismo, v katerem protestirajo ob takšni odločitvi odbora, ki mu predseduje akademik dr. Tadej Bajd, saj da vrlini, kot sta poštenost pri porabi javnih sredstev in spoštovanje etičnega kodeksa, ne moreta biti obravnavani ločeno od katere koli odličnosti, tudi ne znanstvene.

    In še nekaj izsekov:

    »Zavedam se, da je vsak nedolžen, dokler se krivda ne dokaže, hkrati pa se tudi dobro zavedam, da se nekoga ne odpusti kar tako in da je vodstvo Kemijskega inštituta za takšen korak moralo imeti zelo tehtne argumente, saj se je zavedalo, da bo sledila pritožba,« je dejala dekanka mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko dr. Nataša Vaupotič. Dr. Mojca Čepič z ljubljanske pedagoške fakultete dodaja, da bi sama v takšnem primeru predlagala vsaj odložitev podelitve, dokler se očitani sumi ne razjasnijo, saj znanstvene odličnosti ne moremo ločiti od vsakdanje odličnosti. 

    Posebno ostra je dr. Marta Klajnšek Gunde s Kemijskega inštituta, ki pravi, da je za nepravilnosti, povezane z Janežičevo, že več let vedelo veliko zaposlenih, a nihče ni storil nič. Na vprašanje, zakaj je tako malo podpisnic z inštituta (poleg nje samo še ena), odgovarja, da jih veliko pač meni, da je bila Janežičeva za nepravilnosti kaznovana že z odpovedjo in da ni prav, da bi bila kaznovana še z odvzemom nagrade. »A nagrajenci morajo biti vzor. Živimo v časih, ko povsod primanjkuje denarja, še posebno pa v znanosti. Zato je takšno ravnanje nedopustno, ne pa da ga še nagradimo. To je namreč kraja. In ne nazadnje se moramo vprašati, kakšno sporočilo s tem pošiljamo mladim. Toliko si jih želi mesto mladega raziskovalca, ta pa kljub plači in povrnjenim potnim stroškom niti v službo ni hodil. Sram me je.« 

    Klajnšek-Gundetova pravi, da je za mlade raziskovalce zelo pomembno, da obiščejo konference v tujini, da pa običajno ne gre za tako pogosta potovanja v tako eksotične kraje. »Predvsem a sta neobičajni dve zadevi: da na konferenco odpotujeta dva, saj bi načeloma v takšnem primeru morala predložiti dva različna prispevka, in da na konferenco odpotuje tehnično osebje, kot je tajnica.«

    Nekoliko starejši zapis je tudi vreden branja (pod naslovom Nagrajenka pod drobnogledom protikorupcijske komisije na voljo tukaj)

    Deli