Zakaj je v akademiji od 95 članov le 5 žensk?

    Slavko Bobovnik: V zboru modrih 95 članov je le 5 žensk?
    Tadej Bajd: Zdaj ste naleteli na slabega sogovornika. Jaz sem inženir in mi tehniki se neskončno trudimo, da bi na fakultete sprejeli dekleta, pa ne pridejo in ne pridejo. Zdi se jim, da so inženirski poklici, čeprav niti zdaleč niso težki, nevarni. Niso v težkih pogojih, vendar jih ne izbirajo. Izbirajo raje druge poklice. In še potem moje izkušnje z diplomiranimi damami, bi lahko rekel, da nerade, recimo kadar pridejo iz drugih krajev, ostajajo v Ljubljani. Ker v Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero. Moraš biti na inštitutu, moraš biti na univerzi, ampak se rade vračajo v svoje okolje.
    Vir: Nov predsednik SAZU-ja je Tadej Bajd – Odmevi, 6.5.2014, RTV 4D

    11 KOMENTARJI

    1. V akademiji ni žensk, ker nočejo študirati robotike in ker ne želijo zapustiti Sp. Dupleka in se preseliti v metropolo Ljubljano. Nedvomno pojasnilo vredno 2500 eur mesečne nagrade.

    2. Še izseka iz objav:

      Delo 3.5.2014 (http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/volitve-za-predsednika-sazu-tadej-bajd.html)

      "Mi je pa zato lani kot predsedniku Zoisovega odbora uspelo, da je bilo med nagrajenimi znanstveniki več žensk kot kdaj prej."

      Dnevnik 7.5.2014 (https://www.dnevnik.si/slovenija/novi-predsednik-za-vec-delavnosti-na-akademiji-)

      "Ob tem velja dodati, da je bil Bajd še lani predsednik odbora za podeljevanje Zoisovih nagrad, ki je s podelitvijo nagrade znanstvenici dr. Dušanki Janežič dvignil veliko prahu. To je namreč vodstvo Kemijskega inštituta nedolgo pred tem izredno odpustilo zaradi utemeljenega suma korupcije."

      Urša Opara Krašovec

    3. Citirana izjava je pa res silno globoka izjava predsednika vseh akademikov! Njihova naloga (za katero so celo plačani iz proračuna) je, da avtonomno bdijo nad našim intelektualnim zdravjem in nam delijo svoja mnenja, nasvete in razsodbe! Samo dvoje je možno: da je problem »diplomiranih dam« zanj (zanje?) postranska stvar, o kateri akademiki pač ne razmišljajo, ali pa je to, kar je povedal, njegov (njihov) intelektualni domet. Očitno za problem žensk v znanosti še ni slišal – zanj obstajajo le »diplomirane dame«, ki imajo močno domotožje in slabe delovne navade, tiste iz Ljubljane pa so očitno precej nesposobne ali pa jih preprosti ni.
      Pri tako vzornem vodstvu slovenskih intelektualcev me močno skrbi tudi njegov program – zavzel se je za več delavnosti, ni pa povedal v katero smer in za čigav blagor.
      (http://www.dnevnik.si/slovenija/novi-predsednik-za-vec-delavnosti-na-akademiji-).

    4. Za akademijo je dolga čakalna vrsta in ne daj bože, da bi kaka ženska prehitela kakega ostarelega eminentnega profesorja, ki že vrsto let čaka, da bo kdo od kolegov umrl in bo lahko zasedel njegovo mesto…kvaliteta pa itak ne šteje pri nas v znanosti, ampak samo kdo zna fino lapat in se tolč po prsih, kaj vse je naredil, pa če tudi je 3/4 zadev objavil v slovenskem Kemijskem vestniku kot edini avtor in si nabral neskončno takih in drugačnih točk…tisti ki delajo timsko in imajo po 10 so-avtorjev na člankih objavljenih v Science in Nature pa itak pogorijo….škoda, ker imamo v Slo kar nekaj vrhunskih znanstvenic, ki so tiho in delajo….še večja škoda pa je ker v vse večjem številu odhajajo v tujino….

    5. Pravilo bi moralo biti, da se nove člane sprejema izmenično, enkrat ženska, drugič moški.
      Ker gre predvsem za častno pozicijo, nihče ali nobena zaradi potencialno daljšega čakanja na mesto ne bi bil "diskriminiran" (čas sprejema je že sedaj arbitraren glede na čas izpraznjenega mesta in ni v neposredni korelaciji z "velikostjo zasluge), akademija v celoti pa bi itak pridobila, če bi bilo njeno članstvo bolj ustrezno demografiji znanstvenega in umetniškega občestva.

    6. Hja, mene pa od vsega najbolj zanima, kako zelo se inzenirji trudijo, da bi na fakultete privabili vec deklet. Tako v svojih studentskih letih kot sedaj na enem izmed raziskovalnih institutov razmisljanja o tem problemu, kaj sele ukrepanja, nisem zasledila.

    7. Znanstvenice Bajdu očitajo nepoznavanje dela žensk v znanosti

      Ljubljana, 08. maja (STA) – Članice komisije za ženske v znanosti pri ministrstvu, pristojnem za znanost, so na novega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadeja Bajda naslovile protestno pismo, v katerem mu očitajo nepoznavanje razmer, v katerih ustvarjajo ženske na znanstvenih področjih. V predsedniku ne prepoznavajo znanilca sprememb na bolje.

      Novi predsednik SAZU, akademik Tadej Bajd je že v prvih izjavah pokazal precejšnje nepoznavanje razmer, v katerih ustvarjajo znanstvenice, brez kakršnekoli podpore nacionalne akademske ustanove, so zapisale članice Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

      Med drugim mu očitajo, da se s sklicevanjem na svoje matično delovno okolje, ki, kot razloži, kljub trudu ne privablja žensk, izmika vprašanjem o izjemno nizkem številu članic SAZU ter da odgovornost za slab položaj žensk v znanosti primarno nalaga univerzi in inštitutom.

      Obenem se jim zdi nedopusten stavek, ki ga je kot na novoizvoljeni predsednik izrekel v Odmevih: "In potem še moje izkušnje z diplomiranimi damami, bi lahko rekel, da nerade, recimo kadar pridejo iz drugih krajev, ostajajo v Ljubljani. Ker v Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero. Moraš biti na inštitutu, moraš biti na univerzi, ampak se rade vračajo v svoje okolje".

      S tem je Bajd po njihovem mnenju še utrdil spolne klišeje o ženskah in znanosti. Že samo naslavljanje žensk – diplomirane dame – je pokroviteljsko in za znanstveno okolje popolnoma neprimerno, so poudarile. S trditvijo, da se ženske inženirskemu poklicu izogibajo in da se raje kot moški vračajo v domača, lokalna okolja, pa zanemarja družbene pogoje možnosti dela žensk v znanosti in zavrača odgovornost za karierne zaostanke ali karierne "stranpoti" žensk na njihove domnevne značilnosti. Ob tem so dodale, da so univerze in fakultete tudi v drugih mestih.

      Po njihovem prepričanju bi se bilo dobro pozanimati o problemih žensk v znanosti. Na podlagi dejstev bi lahko Bajd sklepal o trdoživosti predstav o "ženskih" in "moških" področjih izobraževanja, zaposlitve in strukturnih možnostih vključevanja v slovensko akademsko ustanovo ter obljubil, da bo SAZU naredila vse, da se ti, za slovensko znanost in družbo škodljivi predsodki in klišeji v javnosti in na sami SAZU razgradijo.

      Obenem se znanstvenicam zdi zaskrbljujoče, da si za priznanje šteje, da mu je lani kot predsedniku Zoisovega odbora precedenčno uspelo izboljšati kvoto nagrajenih žensk. Opozorile so, da je bila Zoisova nagrada kljub pravočasnemu opozorilu podeljena znanstvenici Dušanki Janežič, ki je bila pred tem odpuščena s Kemijskega inštituta iz krivdnih razlogov zaradi utemeljenega suma kaznivih dejanj, povezanih z nenamensko porabo javnih sredstev in kršitve etičnega kodeksa.

      Spolno uravnoteženje je, kot pišejo, "pomembno, vendar ne kot argument v zagovarjanju slabih rešitev in ponavljanja destruktivnih vzorcev znanstvenih oblasti".

      http://www.edusinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=117831

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here