ARRS – nikoli končana zgodba

    No, pa smo jih le dočakali. Rezultate razpisa za raziskovalne projekte. Nekateri so veseli, drugi razočarani, tretji pa smo osupli in ne vemo, ali bi se ARRS-ju smejali ali jokali.

    S sodelavci smo letos prijavili predlog projekta o proučevanju dolgoročnih posledic stresa pred rojstvom, kar je še dokaj slabo proučeno področje, vedno več raziskav, tudi pri ljudeh pa kaže, da ima povišana količina stresnih hormonov pri nosečnicah dolgoročne učinke na zdravje takšnih potomcev. Razumevanje teh procesov bi vsekakor lahko pomenilo pomemben prispevek za zdravje ljudi, saj bi lahko vnaprej predvidevali kakšne zdravstvene težave bi lahko pričakovali pri ljudeh, izpostavljenih stresu in preventivno ukrepali. S sodelavci s treh inštitucij smo pripravili zelo interdisciplinaren predlog projekta, ki zajema vse od osnovnih raziskav do psihološke in klinične raziskave, v katero bi vključili nekaj sto prostovoljcev. Zaprosili smo za običajen projekt, vreden 100.000 EUR na leto, s čimer bi nekako izvedli predlagane raziskave, pa še to ne prav lahko (vsakdo si lahko izračuna, da bi po tej računici na vsakega partnerja prišlo približno 33.000 EUR na leto, iz česar je potrebno plačati raziskovalce in vse materialne stroške, ki bi jih bilo kar nekaj (samo merjenje hormonov pri nekaj 100 prostovoljcih je npr. precejšen finančni zalogaj). No, ARRS je sicer pozitivno ocenila naš projekt, a uvrstila ga je med manjše klinične projekte, kljub temu da v projektu nikjer ni navedeno, da bi kandidiral za takšen projekt, in ne da bi nas kdorkoli vprašali za naše mnenje, in kljub temu, da ne gre za manjšo klinično raziskavo, ampak za velik interdisciplinarni projekt s tremi inštitucijami. No, odobrili so nam torej financiranje v višini 50.000 EUR na leto ali 1300 raziskovalnih ur (polna zaposlitev enega raziskovalca je 1700 ur), se pravi, da bi na vsaki od treh inštitucij lahko delal po en raziskovalec približno četrtino svojega časa, za materialne stroške pa bi vsaki inštituciji ostalo približno 5.000 EUR na leto.

    Res mi ni več jasno, ali se pristojni na ARRS norčujejo iz nas ali kaj naj si še mislim(o) o teh, žal ne morem reči drugega kot neumnostih, ARRS. Ali je na ARRS sploh kdo pogledal, za kakšen projekt gre, kakšno delo je predvideno v njem, ali pa so kar pavšalno določili, da podelijo le polovico predvidenega denarja?

    Seveda pa je ARRS zopet v “win-win” situaciji. Zelo verjetno bomo primorani zavrniti financiranje, saj trenutno ne vidim, kako bi lahko predvidene raziskave tako oklestili, da bi lahko kaj pametnega naredili s temi sredstvi, ki nam jih je ARRS namenila. ARRS bo verjetno to pozdravila z nasmeškom na ustih, saj jim bo ostal denar,  hkrati pa že vidim, kako mi bodo v prihodnje, ko bom spet kritičen do njih, očitali, da saj so mi odobrili projekt, pa sem ga zavrnil…