Igor Emri: “Vsi v Evropi bi morali vedeti, da je Slovenija ‘Silicijeva dolina za to in to'”

    Nekaj odlomkov iz intervjuja z Igorjem Emrijem (Spremembe raziskovalnega okolja bodo lahko boleče, Delo, 11.9.2014):

    »Če bi združili ves denar, ki ga namenjajo posamezne države EU, in dodali še sredstva iz programa Obzorje 2020, bi bile vsote, ki jih Evropa usmerja v znanost, primerljive z ameriškimi in japonskimi sredstvi,« pojasnjuje bistvo reforme evropskega raziskovalnega prostora dr. Igor Emri, član znanstvenega sveta v bruseljskem združenju Science Europe. …

    Raziskave, ki zdaj potekajo na nacionalnem nivoju, se v različnih državah podvajajo, kar pomeni, da sredstva niso izkoriščena optimalno. EU mora uvesti mehanizme in sistem nadzora, ki bodo preprečevali podvajanje istih raziskav v različnih državah. Ta sistem mora zagotoviti, da bodo rezultati raziskav enako dostopni vsem uporabnikom v EU, neodvisno od tega, kje so raziskave izvedene in kje je uporabnik. …

    Po reformi evropskega raziskovalnega prostora bo tako, da bodo raziskovalci sredstva, ki so jih pridobili denimo v Sloveniji za neki projekt, lahko odnesli na raziskovalno institucijo v Evropi, ki ima najboljšo opremo in strokovno osebje za tisto področje. Če sem konkretnejši, raziskovalec bo v Sloveniji pridobil projekt za raziskave, potem pa bo skupaj z denarjem odšel na tisto univerzo v EU, ki je vodilna na tem področju. Povečala se bo konkurenca za nacionalna sredstva, ker bodo lahko za raziskave ARRS v prihodnje konkurirali tudi tujci, seveda pa bodo prav tako slovenski raziskovalci lahko konkurirali v tujini. V najslabšem primeru bi lahko več raziskovalcev skupaj s sredstvi odšlo iz Slovenije, kot pa bi jih privabila naša država. To bi lahko preprečili le tako, da bi pravočasno razvili specializacije, po katerih bomo lahko med vodilnimi v Evropi in bi zato postali generator prihoda tujih raziskovalcev. Pri tem se odpirajo logična vprašanja: ali znamo opredeliti, v čem smo dobri? Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu? …

    Velja namreč evropsko načelo, da se vsaka država sama oceni, na katerem področju je dobra ali celo najboljša in s tem konkurenčna – in to tudi pove. Vsi v Evropi bi morali vedeti, da je Slovenija »Silicijeva dolina za to in to«, mi pa bi potem morali razvijati to specializacijo.  … Cilj pametne specializacije je opredelitev usmeritve, kjer lahko regija dosega gospodarske, kulturne in socialne uspehe, skratka razvija sonaravno, za človeka prijazno okolje. …

    Pametna specializacija zahteva konvergenco in povezovanje različnih znanj in ne obratno. Tukaj Slovenija šepa tako na izobraževalnem kakor na raziskovalnem področju. Prvi problem je že v tem, da nimamo univerzitetnega kampusa. Drugi pereč problem pa je v tem, da nimamo velikih konvergenčnih (integrativnih) projektov, ki bi povezovali več raziskovalnih skupin iz tehnike, naravoslovja, družboslovja, medicine …