Ovadeni za umor Janka Jamnika

    Za umor direktorja Kemijskega inštituta je policija ovadila osumljenca. Iz Dela:

    Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj pozno zvečer privedli 59-letnega moškega iz Ljubljane k preiskovalnemu sodniku ljubljanskega okrožnega sodišča in ga kazensko ovadili zaradi umora Janka Jamnika. »Preiskovalni sodnik je zoper osumljenca odredil sodno pridržanje,« so zjutraj sporočili iz policije. Kot je neuradno znano, je umora osumljen nekdanji zaposleni na kemijskem inštitutu Milko Novič.


    Na kraju umora je policija našla tudi tulec naboja kalibra 7,65 milimetrov. Po aretaciji ovadenega so policisti preverili tudi prisotnost smodniških delcev. Vzorci, ki so jih našli na njegovem telesu, ustrezajo vzorcem najdenim na kraju dejanja, je pojasnil Majhenič. Ob tem je dodal, da je bil ovadeni član strelskega društva, ima tudi strelski izpit in velja za dobrega strelca, vendar ni imel dovoljenja za orožje. Do ovadenega so prišli tudi na podlagi podatkov o gibanju v kritičnem času oziroma telefonskih izpiskov. 


    Znanstvena in akademska javnost ter sodelavci Kemijskega inštituta so se danes poslovili od prof. dr. Janka Jamnika. »Izgubili smo dobrega kolega, prijatelja ter sočutnega sodelavca. Janko je imel izjemno visoke delovne in etične standarde, spodbujal je k sodelovanju in cilju, da bi Kemijski inštitut postala ena izmed najbolj uglednih znanstveno-raziskovalnih institucij v Evropi. Odšel je v času, ko si je inštitut prizadeval za vstop v družino institucij Maxa Plancka, imenovano ‘Max Planck Geselschaft’. Težka smrt ga je doletela sredi ambicij in močno si bomo prizadevali, da bomo stopali po njegovi poti in nadaljevali z njegovo vizijo,« je na žalni seji uvodoma povedal akademik Janez Levec. 

    Na strani SDS lahko preberete intervju z ovadenim iz leta 2011:

    Milko Novič, doktor kemije, predavatelj in lastnik plantaže sivke pri kraških Brjah, je odraščal v vasi Brje pri Koprivi. Študentska leta je preživel v Ljubljani ob študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je tudi magistriral in v letu 1991 doktoriral. Po diplomi leta 1979 se je do konca leta 1980 zaposlil v Tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici. JNA je odslužil v letu 1981 v Ljubljani, nakar se je leta 1982 zaposlil na takratnem Kemijskem inštitutu »Borisa Kidriča« v Ljubljani. Na Kemijskem inštitutu je služboval vse do junija 2009. 

    V času opravljanja raziskovalne dejavnosti na Kemijskem inštitutu (mimogrede pripada prvi generaciji »2000«, sedanji verziji tako imenovanih mladih raziskovalcev) je veliko dela opravil v tujini. Eno leto je bil na specializaciji v Švici, kasnje leto in pol v Andaluziji v Španiji, večkrat v Kaliforniji, največji vpliv na njegovo sedanje delo pa so imeli njegovi delovni obiski Univerze na Tasmaniji (Avstralija). Vsega skupaj je na Tasmaniji, v laboratoriju, ki ga vodi priznani prof. Paul R. Haddad, preživel leto in pol. To je bil čas, kot sam pravi, ki ga je dokončno preobrazil v raziskovalca. 

    Kljub izjemni draži razburljivega raziskovalnega življenja in dela v tujih laboratorijih (v letu 2005 mu je bilo ponujeno mesto rednega profesorja na Univerzi na Tasmaniji) se je leta 2007 med zadnjim obiskom Tasmanije odločil, da se vrne domov, bližje rodnemu Krasu. Živi namreč v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino (žena je tudi raziskovalka na področju kemijskih znanosti, ena hčerka je študentka, druga pa obiskuje gimnazijo). Kot rečeno, se je leta 2007 vrnil v Slovenijo z namero, da bogate izkušnje prenese v svoje delovno okolje v domači deželi. Pa se je zalomilo. Tako hudo, da je leta 2009 ostal brez službe. In je brez službe še vedno.


    Na področju raziskovalne dejavnosti sem namreč pripeljal nekaj projektov do faze realizacije in si jih želim razvijati naprej. Eden takih projektov je razvoj nove teorije interakcije šibkih in močnih elektrolitov v vodni fazi. Med delom na Univerzi na Tasmaniji v letih 2003/2004 mi je v celoti uspelo pokazati, da je veljavna teorija, objavljena okrog 1950, napačna. Vzporedno sem pričel razvijati povsem novo teorijo, ki sem jo uspel skupaj s prof. P.R. Haddad-om v grobih obrisih že objaviti. Na žalost je bilo delo z mojo odpustitvijo prekinjeno. Vendar pa sem prepričan, da bom v bodoče našel način, kako nadaljevati z raziskovalnim delom na tem področju in razviti teorijo do konca. Tudi delo na področju forenzičnih raziskav mi je bilo v izjemno veselje. Lepe uspehe sem dosegel na področju sledenja izvora nizkobrizantnih eksplozivov (doma narejena eksplozivna telesa). Tudi to delo, verjamem, je bilo le začasno prekinjeno. 


    V mandatu g. Janše sem bil imenovan v tri telesa: dve državni in eno evropsko. Na državnem nivoju sem bil imenovan v upravni odbor inštituta Jozef Stefan v Ljubljani ter v Strokovni meroslovni svet. Na evropskem nivoju pa sem bil imenovan za predstavnika Slovenije na področju delovanja malih in srednjih podjetij. Glede Strokovnega meroslovnega sveta sem bil prisoten na več sestankih. Predsednik sveta je bil nekdanji minister dr. Zupan. Svet se je v glavnem zaposloval z razdeljevanjem denarja za potrebe vzdrževanja državnih etalonov na posameznih področij. Bilo je še nekaj drugih, po moji oceni manj pomembnih dejavnosti. V trenutku, ko sem bil redno odpuščen iz krivdnih razlogov, mi je uprava blokirala elektronski naslov, tako da od takrat dalje (junij 2009) nisem bil več obveščan o delovanju tako sveta kot institucije v Bruslju, v katero sem bil imenovan.

    Kljub temu, da Jamnika osebno nisem poznal, sem zaradi dogodka izredno pretresen. Moje sožalje njegovi družini in bližnjim.

    Deli