Spomin vode – kaj rabi homeopatija in kaj ponuja sodobna znanost?

    Acta Chimica Slovenica prinaša dva strokovna prispevka z odgovori na »informiran« doktorat.

    Marta Klanjšek Gunde v pogovoru z Dušanom Hadžijem poskuša razumeti slovenski izum – »infopatijo« to je novejšo obliko alternativnega zdravilstva. Pregled »informiranega« doktorata ji namreč ni pomagal razumeti »infopatije« niti potrditi ali ovreči »zapisa« informacije v vodo.

    V prispevku izvemo marsikaj o vodi, med drugim tudi, da bi imela voda fazne prehode pri podobnih temperaturah kot metan (tališče –182,5 °C; vrelišče –161,6 °C), če bi se molekule vode ne vezale med seboj na specifičen način preko vodikovih vezi; kako pomembno vlogo ima voda pri omakanju biomolekul; da se sodobna znanost zaveda pomena raziskav, ki bi še bolje razložile medmolekulsko dinamiko vode in vodnih raztopin ter, da se na področju raziskav vode tudi trenutno veliko dogaja. Nadvse pa je poučna utemeljitev zakaj spomin vode v sodobni fiziki in kemiji nima ne mesta ne potrebe po dokazovanju.

    Zaključno vprašanje in odgovor v članku:

    Kaj menite o »spominu« vode?
    No, to naj bo sklep najinega pogovora. Torej, voda je dinamična tekočina, v kateri so molekule vode povezane v skupke, ki spreminjajo obliko in število udeleženih molekul, pri čemer se vezi med molekulami trgajo in ponovno tvorijo. Ti procesi potekajo v času od nekaj sto femtosekund do 2 pikosekund. To pomeni, da sistem ne more niti zabeležiti niti zadržati ureditve, ki naj bi predstavljala strukturne značilnosti topljencev – nekakšen njihov negativ. Naj dodam še malo premišljanja, ki se mi vsili v zvezi s prizadevanji za prikazovanje spomina vode. Razumem Hahnemanna, da je z »vis vitalis« reševal že laiku neverjetno doktrino, da zdravilna moč raste z redčenjem učinkovine (potenciranje). Vsakdo ve, da bo limonada manj kisla, če je razredčena z več vode. Ne morem pa razumeti denimo fizika, ki dobro pozna lastnosti vode, da verjame v učinkovitost pripravka, ki vsebuje morda le še kakšno molekulo učinkovine. Najbrž ima prav angleški filozof Stephen Law, ki uvršča homeopatijo med verstva.

    Marija Bešter Rogač v študiji z naslovom Ageing of Water or Dissolution of Glass: An Electrical Conductivity Study, predstavi rezultate konduktometričnih meritev »starane« vode. Naj opomnimo, da je v članku natančno opisana metoda, ki je kot »metoda MBR« omenjena v »informiranem« doktoratu. A zaključek študije staranja vode je tu povsem drugačen. Poučimo se, da povečanje prevodnosti »starane« vode lahko razložimo z raztapljanjem stekla oz. izluževanjem ionov iz stekla. »Informiran« doktorat pa izluževanje ionov iz stekla zanemari pri čemer za razlago rezultatov vpelje nerazumljiv pojem kot je »avtotiksotropija« vode – voda z lastnostmi gela.