Podatki o financiranju znanosti v zadnjih letih so alarmantni!

Iz članka “Slovensko znanost počasi, a zanesljivo pobira” v Dnevniku:

Napoved novih rezov v proračunska sredstva za znanost je raziskovalce na univerzah in inštitutih potisnila na rob. »Izgubili smo že pet let, v katerih se je proračun za znanost skrčil do skrajnih meja. Če bomo izgubili še nekaj let, se ne bomo več pobrali,« pravi profesor Dragan Mihailović, raziskovalec in predstavnik znanstvenega sveta Instituta Jožefa Stefana (IJS), in dodaja: »Pobrala se ne bo niti država.« Mihailović opozarja, da je znanstveno raziskovanje tisto, ki družbi zagotavlja napredek in omogoča ustvarjanje dodane vrednosti. Brez dodane vrednost, pravi, ne bo mogoče financirati naraščajočih potreb po denarju za pokojnine ali zdravstvene storitve. Četudi bi moralo biti oboje povezano, se je proračun za znanost po letu 2010 skrčil za 35 odstotkov, proračun za zdravstvene storitve in pokojnine pa le za deset oziroma pet odstotkov. »Ta situacija dolgoročno ni vzdržna,« pravi Mihailović. »Mladi znanstveniki že zdaj odhajajo v tujino. Zelo resno me skrbi, da bo država zaradi takšne politike, če se bo nadaljevala še nekaj let, več desetletij ostala nerazvita.« …

»Podatki o financiranju znanosti v zadnjih nekaj letih so res alarmantni,« pravi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, profesor Peter Maček. »Vendar ministrstvo za finance vztraja pri doseganju javnofinančnega primanjkljaja v višini 2,8 odstotka BDP. Žal so pri tem predvideni ukrepi taki, da precej posežejo v znanost, zlasti so pod pritiskom materialni stroški.« …

Tudi na Agenciji za znanstvenoraziskovalno dejavnost ARRS, ki iz leta v leto razdeli manj denarja, bijejo plat zvona. »V vsem času trajanja vladne proračunske razprave tesno sodelujemo s pristojnim ministrstvom. Posredovali smo mu vrsto podatkov, ki kažejo močan padec sredstev med letoma 2009 in 2014, še izrazitejši pa so proračunski rezi po letu 2012,« pravi direktor agencije, profesor József Györkös. »Tako želimo ministrstvo v pogajanjih okrepiti z argumenti. Zadnje analize kažejo, da je situacija izjemno resna, saj je slovenska znanost na skrajnem robu. Zmanjševanja sredstev bi lahko že resno načela kakovost znanstvenega raziskovanja.« Po podatkih ARRS je v obdobju med letoma 2009 in 2014 znanost izgubila 44 milijonov evrov, kar je 23,6-odstotni padec. S tem je v povprečju hitreje kot vsak drugi dan delo izgubil po en raziskovalec. (Vir: Slovensko znanost počasi, a zanesljivo pobira | Dnevnik)

Tule je še graf financiranja znanosti v Sloveniji od leta 1966 do 2012 iz arhiva ARRS:

Vir: https://www.arrs.gov.si/sl/analize/publ/inc/zgodovina-financ-rrd-1954-2012-1.pdf

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

8 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
sciencemag
sciencemag
9 - št. let nazaj

Podobna zgodba tudi na ravni EU: "A controversial plan to use research funds to pay for economic stimulus became more concrete this week, as European Commission President Jean-Claude Juncker unveiled proposed legislation to implement the shift. The new investment fund would take €2.7 billion over 5.5 years from Horizon 2020 …" http://news.sciencemag.org/europe/2015/01/european-commission-reveals-details-proposed-cuts-science

Neznanec
Neznanec
9 - št. let nazaj

Dobro bi bilo videti podatke o tem koliko znanstvenikov se je odselil od 2009.

gost-RTV
gost-RTV
9 - št. let nazaj
Aleks
Aleks
9 - št. let nazaj

Mislim, da bi za znanost lažje ostalo več denarja, če bi se tudi znanstveniki na univerzi in pridruženih inštitutih zavzeli za to, da se radikalno zreže vpis na (javno financirani) visokošolski študij in se tega vrne v normalen obseg. Dokler pa mora družba financirati, da 70 procentov populacije "študira", pač zmanjka drugje. Zdi pa se mi, da so na univerzi glede tega tiho kot miške, ker se bojijo za svoja delovna mesta. Ja, tudi profesorjev in asistentov je preveč (tako kot študentov). Bolje bi bilo, da dobri in vrhunski ostanejo in oni dobijo več sredstev, ampak očitno "solidarnost" in uravnilovka… Beri dalje »

sciencemag
sciencemag
9 - št. let nazaj

Podobna zgodba tudi na ravni EU: “A controversial plan to use research funds to pay for economic stimulus became more concrete this week, as European Commission President Jean-Claude Juncker unveiled proposed legislation to implement the shift. The new investment fund would take €2.7 billion over 5.5 years from Horizon 2020 …” http://news.sciencemag.org/europe/2015/01/european-commission-reveals-details-proposed-cuts-science

Neznanec
Neznanec
9 - št. let nazaj

Dobro bi bilo videti podatke o tem koliko znanstvenikov se je odselil od 2009.

gost-RTV
gost-RTV
9 - št. let nazaj

Prispevek v Prvem dnevniku danes: “Znanstvenike skrbi varčevanje” http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174315475

Aleks
Aleks
9 - št. let nazaj

Mislim, da bi za znanost lažje ostalo več denarja, če bi se tudi znanstveniki na univerzi in pridruženih inštitutih zavzeli za to, da se radikalno zreže vpis na (javno financirani) visokošolski študij in se tega vrne v normalen obseg. Dokler pa mora družba financirati, da 70 procentov populacije “študira”, pač zmanjka drugje. Zdi pa se mi, da so na univerzi glede tega tiho kot miške, ker se bojijo za svoja delovna mesta. Ja, tudi profesorjev in asistentov je preveč (tako kot študentov). Bolje bi bilo, da dobri in vrhunski ostanejo in oni dobijo več sredstev, ampak očitno “solidarnost” in uravnilovka… Beri dalje »