Žižek, znanost in politična korektnost

    Zadnje dni smo s kolegi in kolegicami zelo veliko razpravljali o aferi “feministična kritika poljudne predstavitve raziskav evolucijske psihologije” (glej zapisa: Kvarkadabra blog: Je slab časopisni povzetek predavanja legitimna osnova za grob napad na predavateljico?) in Kvarkadabra blog: Ali lahko od novinarjev pričakujemo vsaj minimalno znanstveno pismenost?). Poskušali smo razumeti argumente ene in druge strani.

    Da bo morda bolj jasno, o čem sploh teče debata, bom navedel provokativni primer. Vsi poznamo kritike, ki občasno letijo na Slavoja Žižka, da so nekatere njegove izjave seksistične in rasistične.

     

    Ampak ali ni to, kar želi Žižek povedati, povsem jasno? Njegova poanta je, vsaj po mojem skromnem razumevanju, da ima LAHKO izjava “jebi se prasec” v določenem kontekstu ENAK pomen kot izjava “ljubim te ljubezen mojega življenja”. Navajam skrajni primer, ki pa nikakor ne odstopa od vulgarnosti njegovih šal. To svojo poanto Žižek vedno znova dokazuje z najrazličnejšimi primeri iz politike, zgodovine in svojega osebnega življenja. Žižek pač do skrajnosti pripelje določeno logiko, ki izhaja iz Saussurja in njegove teze, da so “v jeziku samo razlike brez pozitivnih členov”. (Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja) Pri tem je konsistenten in zelo uspešen.

    Očitek iz krogov sociologov kulture, ki družbo in družbene pojave prav tako obravnavajo skozi ta Saussurjev uvid, pa je, da znanstveniki oziroma biologi tega, da je “družbena resničnost konstrukcija”, ne razumejo in ne upoštevajo dovolj pri svojih raziskavah in javnih nastopih. To, kar pove znanost, berejo kot da se s tem nek “označevalec” (beseda, pojem… kot so denimo oznake: spol, moški, ženska, privlačnost, lepota…) zabetonira na nek pomen. Temu pravijo esencializem. Ko tako nekje preberejo, da je znanost opazila recimo neko korelacijo, jih ta izjava zanima predvsem v kontekstu, kako ta korelacija utrjuje navezavo določenih označevalcev na nek fiksni pomen. Zato protestirajo. (En primer takšnega razmišljanja je tule: “Vsevedna znanost” o moških in ženskah | Radio Študent) In zato ne ločijo med korelacijo in kavzalnostjo, ker tem kontekstu utrjevanja vezi med označenci in označenim (besedami in pomeni) vsaj zanje ta razlika ni bistvena.

    Moja poanta je, da to oboje preprosto ne gre skupaj! Ne moreš hkrati napadati Žižka IN biologov, če poskušaš biti konsistenten. Ne moreš hkrati trditi, da kontekst izjave ni pomemben, in se boriti proti esencializmu. Ali se motim in česa ne razumem pravilno?

    Tule je še dva odlomka iz dokumentarca Science of Sex Appeal, da bo bolj jasno, kaj med drugim počne in raziskuje evolucijska psihologija: