Farsa imenovana “odprti mednarodni razpis”

    Rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik se je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo Dela pohvalil, da imajo sedaj na Univerzi odprte mednarodne razpise ob zaposlovanju na profesorska mesta:

    “Fakultete in akademije za mesto rednega profesorja objavljajo mednarodni razpis, ki traja vsaj dva meseca. Za podpis pogodbe morajo predložiti dokumentacijo za izbranega kandidata in za dva neizbrana kandidata, ki sta bila najbliže izbranemu. Želimo vzpostaviti odprt sistem.” (Vir: Naše poslanstvo je prenos znanja, ne pa zaslužkarstvo ali ustvarjanje dobička)

    Da si boste lažje predstavljali, kaj to dejansko pomeni v praksi, bom na kratko predstavil svojo izkušnjo kandidature na takšnem “odprtem mednarodnem razpisu”.

    Letos poleti sem se prijavil na “mednarodni razpis” Univerze v Ljubljani, v katerem so iskali novega učitelja ob upokojitvi Andreja Uleta, ki je na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete in na Fakulteti za matematiko in fiziko predaval filozofijo znanosti in sorodne predmete.

    Že pri prijavi se mi je zdelo nenavadno, da ne zahtevajo nič drugega kot le življenjepis in bibliografijo. Nobene vizije dela na raziskovalnem in pedagoškem področju, nobenih priporočilnih pisem… Prav tako ni bil predviden niti en sam sestanek v živo ali karkoli podobnega, kar je sicer ustaljena praksa pri vsaki novi zaposlitvi.

    V začetku avgusta sem tako v kadrovsko službo poslal svoj življenjepis in bibliografijo z dokazili, da izpolnjujem pogoje, čemur sem dodal še kratek esej o tem, zakaj menim, da sem odličen kandidat za to delovno mesto.

    Včeraj sem prejel pismo, v katerem mi dekanja Filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak sporoča, da na razpisu nisem bil izbran. Kdo je bil izbran, ni napisano, piše le, da lahko pri pristojnem sodišču vložim tožbo, če menim, da sem bil diskriminiran.

    Takole dejansko poteka takšen “odprt mednarodni razpis”. Nobenega intervjuja, nobenih priporočil, nobenega predstavitvenega predavanja pred učiteljskim zborom ali karkoli podobnega, kar je minimalni standard vsake resne univerze že v primeru, ko najema učitelja za eno samo leto, kaj šele ob zaposlitvi za nedoločen čas oziroma po ameriško tenure!

    Iz povedanega je mogoče potegniti le en sklep: vse je bilo že vnaprej dogovorjeno. Dejansko so kandidata izbrali že bistveno pred samo objavo razpisa, zato tudi ni bilo treba organizirati nobenih pogovorov. Predstojnik Oddelka za filozofijo mi je pred nekaj dnevi v kratkem pogovoru, ko sva se slučajno srečala na sestanku, ki so ga glede etike v znanosti sklicali na SAZU, povedal le, da sem bil med tremi kandidati, ki so izpolnjevali formalne pogoje. Kdo sta druga dva, mi ni želel povedati.

    Zdaj, ko to pišem, uradno še ne vem, kdo je in bo sedaj na Univerzi v Ljubljani ključna oseba za področje filozofije znanosti. Po neuradnih informacijah pa je to skoraj gotovo mladi strokovnjak za mistiko in avtor knjige Podobe neupodobljivega: (Nevro)znanost, fenomenologija, mistika.

    Dodatek 5.10.2015:
    Trudim se vložiti ugovor na sklep o ne-izbiri, a kot kaže na Univerzi v Ljubljani to sploh ni mogoče. Pravni poduk v obvestilu o ne-izboru namreč pravi le: “V kolikor menite, da ste bili v postopku diskriminirani, lahko v roku 30 dni od prejema tega obvestila vložite tožbo pri sodišču pristojnem za delovne spore.” Predvidenega pa ni nobenega postopka oziroma možnosti pritožbe na sam sklep.

    Na fakulteto sem zato vložil zahtevo za dopolnitev sklepa o izbiri z ustreznim pravnim podukom, ki bo opredeljeval tudi postopek pritožbe – se pravi naslovnika za pritožbo in rok, v katerem naj vložim pritožbo. Pri tem sem se skliceval na 65. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki določa pravice neizbranega kandidata:

    65. člen ZJU
    (pravice neizbranega kandidata)
    (1) Kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, če meni, da:
    1.      je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev;
    2.      izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku;
    3.      je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata;
    4.      je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka.
    (2) Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku lahko neizbrani kandidat vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve sklepa.
    (3) Pravice do pritožbe nima kandidat, ki se posameznih dejanj v izbirnem postopku ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen.
    (4) Pritožba zadrži imenovanje izbranega kandidata v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

    Danes sem dobil iz kadrovske službe Filozofske fakultete prijazen odgovor, da veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih za Univerzo v Ljubljani le do 21. člena, naprej pa ne:

    Spoštovani,
    odgovor neizbranemu kandidatu je pripravljen v skladu z navodili UL.
    Za javne uslužbence v javnem sektorju velja ZDR in ZJU, vendar pa ZJU velja v celoti le za javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslužbence, ki so zaposleni v javnih agencijah, javnih zavodih, javnih skladih in pri drugih posrednih proračunskih uporabnikih ter v javnih gospodarskih zavodih, pa veljajo določila ZJU le do 21. člena.

    Sedaj sem zahteval, da mi sporočijo naslovnika in rok za pritožbo še s sklicevanjem na 2. odst. 23. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki pravi: “Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.”

    Iz tega člena kolektivne pogodbe vsaj po mojem mnenju jasno sledi, da imam pravico tudi do ugovora, ne le do tožbe zgolj v primeru, če se čutim diskriminiranega, kot to sedaj piše v pravnem poduku na odločbi.

    Na odgovor še čakam.

    Dodatek 8.10.2015:
    S kadrovske službe Filozofske fakultete UL so mi prijazno sporočili, da vztrajajo na pravilnosti pravnega poduka na izdanem sklepu, zato ga ne nameravajo spreminjati:

    Spoštovani,
    dodatnega sklepa ne bomo izdali. Pravni pouk imate na samem obvestilu. Delodajalec ima pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. V skladu s 5. točko 200. člena Zakona o delovnih razmerjih lahko v 30 dneh od prejema obvestila o neizbiri zahtevate pravno varstvo pred sodiščem, v kolikor menite, da ste bili v postopku diskriminirani.
    Lep pozdrav,

    Univerza v Ljubljani tako trdno stoji na stališču, da lahko na učiteljsko mesto zaposli kogarkoli izmed kandidatov in kandidatk, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, pri čemer ni dolžna utemeljiti, da je dejansko izbrala strokovno najbolj usposobljenega, zato se na sklep o ne-izboru ni mogoče pritožiti. Da se javna univerza z notranjim postopkom trudi za učitelje izbrati strokovno najbolj usposobljene osebe, je torej le njena dobra volje, nikakor pa ne tudi dolžnost.

    Vendar je tudi v primeru, če Zakon o javnih uslužbencih dejansko velja za Univerzo le do 21. člena, že v 7. člen ZJU (načelo enakopravne dostopnosti) jasno zapisano:

    “Zaposlovanje javnih uslužbencev se izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.”

    8 KOMENTARJI

    1. Pred cca 20 leti sem imel na dveh fakultetah UNILJ priložnost od blizu spremljati nameščanje naslednikov pred upokojitvijo profesorjev. Dogajanje je bilo nagravžno (težko je najti bolj ustrezno besedo). Nečastno vlogo sta takrat odigrala tako bodoča upokojenca kot fakultetni organi. Žalostno je slišati, da se v dveh desetletjih ni nič spremenilo.

      • Tak je torej odprti mednarodni razpis, ki ga je tako hvalil
        gospod rektor UL!! Ni treba da se predstavi vizijo pedagoškega dela, ne rabijo priporočil, le
        življenjepis in bibliografijo (pa še to lahko najdejo v Cobissu ali pregledajo
        Sicris točke). Niti pogovora s kandidati/kandidatkami
        niso predvideli! Je opisano nek nov nednarodni standard za razpise na univerzi?
        Opisano potrjuje, da je bilo mesto že vnaprej rezervirano
        in da se odločujočim ni zdelo potrebno, da bi kratili svoj dragoceni čas za kake
        druge vsiljivce in nadobudneže.
        Zakaj se tej šlampariji reče »odprti mednarodni razpis«? Ali je to skrbna in odgovorna izbira tistih, ki bodo izobraževali
        naše bodoče intelektualce? Komu so osebe, ki so odločale o tej izbiri ogovorne,
        komu polagajo račune?
        Sicer pa – ali ni mistika le stranpot filozofije znanosti, torej se bo
        na FF UL poučevalo v tej slepi ulici???

        • Odprtih razpisov ni na nobeni slovenski univerzi. So samo fake mednarodni razpisi.

          Svojo vlogo pa pri tem odigrajo vse udeležene strani: UL, fakultetna vodstva, formalna in neformalna vodstva na katedrah- področjih, profesorji, ki se upokojujejo (če gre za nadomestne nastavitve) IN MLADI KANDIDATI. Lojalnost in biti tam ob pravem času na pravem mestu in moralni pritisk, ki ga lahko izvajas, ker si pac tam – so ključni vzvodi zaposlovanja. Med temi, ki so tako nastavljeni je seveda tudi kaksen zelo dober kandidat.
          Ne samo, da se je izobraženim v tujini skoraj nemogoče prebiti do teh mest, celo tistim iz drugih institucij v Sloveniji je nemogoče priti v sistem. Ko smo pred časom nastavljali takega kolega, so se nad tem pritoževali v glavnem “naši” mladi: Zakaj nastavljamo zunanje, če je nas tule dosti”. Skratka, tak inbreeding lahko uspeva le s skupnim sodelovanjem vseh v dobro statusa quo.

      • Sklepam, da je bilo ocenjeno, da je na FF UL nujno treba uvesti
        preučevanje misticizma. Ni namreč dobro, da se s tem ukvarjajo le na drugih delih
        UL (informirana voda, aura in drugi misticizmi), saj s tem vendar posegajo na
        področje filozofije in teologije! Zato je nujno povezati mistiko in kognitivno znanost,
        nevroteologijo in podobno (»Mysticism and cognitive science : possibilities for
        mutual collaboration«, ».. kognitivni, fenomenološki in epistemološki vidiki
        mističnih izkustev«, »Mistični možgani : očrt in kritika nevroteologije«), druge
        teme kakor »Etična zaveza znanosti«, »… zakaj sploh potrebujemo zasebnost?«, »Kaj
        je znanost in kaj je univerza?« pa so pri tem velikem načrtu precej nepotrebne,
        saj ne prinašajo želene »slave« na novih področjih dejavnosti UL. Le tako si
        namreč lahko razložim rezultat »odprtega mednarodnega razpisa«. Vseeno pa bi bilo
        zanimivo izvedeti, katere prijave na razpis so/bodo iz FF posredovali rektorju
        v tem primeru in kako bodo utemeljili izbiro?

    2. Ojoj…..saj ni res pa je…

      – Oseba, ki podpira oziroma vodi takšno kadrovanje, v.d. vodja odelka za filozofijo dr. Marko Uršič, je že drugi mandat član Etične komisije UL, sedaj pa naj bi sodeloval pri oblikovanju le te na nacionalni ravni.
      – Strokovnjak za mistiko ključna oseba za področje filozofije znanosti na UL oziroma v Sloveniji.

    3. Malo sem začuden, da bi lahko kaj takšnega sploh kogarkoli na tem blogu presenetilo. Ali obstajajo kakšni razpisi za delovna mesta na projektih, na katerih so mladi doktorandi zaposleni? A si se ti, Sašo, kdaj dejansko prijavil na razpis za delovno mesto na katerem izmed projektov, pri katerih si sodeloval? Mislim na resen razpis, z razgovorom, priporočilnimi pismi itd., in ne na razpis z vnaprej znanim izidom? Zakaj bi potem delovanje na razpisih za profesorje bilo kakorkoli drugačno?

      Lahko se vprašamo, koliko je v resnici transparentnih razpisov na Filozofski fakulteti in na drugih fakultetah v Sloveniji? Kako transparenten in mednaroden je bil npr. razpis za nasledstvo Debenjaka itd.? Seveda jih ni, zakaj bi potem sploh pričakovali, da bo kaj drugače, ko gre za razpise za mesta visokošolskih učiteljev. Tukaj trčimo na pereč problem delovanja univerze, ki je v veliki meri vse prej kot mednarodno usmerjena in mnogokrat je delovanje njenih fakultet daleč od transparentnega. Mesta se pa tako ali tako velikokrat podeljujejo po ključu dednega nasledstva in ne na osnovi iskanja najbolj primernega kandidata. Hkrati je verjetno največji problem, da se na delovna mesta visokošolskih učiteljev sprejema kandidate, ki niso bili na nobenem postdocu na kakšni tuji univerzi. „Inbreeding“ ostaja na tak način glavno gonilo teh razpisov. Mislim, da bi morale biti mednarodne izkušnje osnovni pogoj za kakršnokoli trajno zaposlitev na univerzi. Res me zanima, koliko kandidatov za trajna mesta na univerzi bi izpolnjevalo ta pogoj? Bojim se, da le peščica. Ampak samo na ta način bi lahko upali, da bi postala univerza tudi v resnici, in ne samo na papirju, mednarodno usmerjena in da bi se porazno stanje kar se tice mednarodnih objav profesorjev nekoliko spremenilo. Tukaj se lahko spet vprašamo, koliko so naši profesorji sploh mednarodno aktivni in ali je res zaželeno, da redni profesorji praktično nimajo objav v peer-review revijah, kjer sami ne sedijo v uredniskem odboru.

    4. V zadnjem času se zelo krepijo primeri takšnih in drugačnih “anomalij” (svinj . . .), ki se dogajajo po slovenskih univerzah. Kakor pri tem ni izvzeta nobena od njih, tako tudi velja, da ni avtomatično na vseh njenih članicah stanje (delovanje) tako porazno. Kot sem na nekem mestu že omenil je tudi na PEF UL cela “štala”, vendar lokalni šerifi še uspevajo “smrad”, ki se tam širi, kontrolirano zadrževati za stenami svojega dvorca. Ko bo to pljusknilo preko, bo ljubljanski Bežigrad do kolen v d . . .. Kot zapiše avtor, avtonomija je nujna in koristna. Težava nastane, ko “šerifi” to prevedejo v pravilo: “avtonomija, to sem jaz!” Pravilo pa se potem uporablja za discipliniranje zaposlenih.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here