Pogoji akademskega dela v Sloveniji – ugotovitve študije EUROAC

    V prostem dostopu (pdf) si lahko ogledate rezultate empirične študije z naslovom Pogoji akademskega dela v Sloveniji, ki so jo izvedle Manja Klemenčič, Alenka Flander in Mateja Žagar Pečjak.

    Študija EUROAC je prva obsežna študija pogojev
    akademskega dela v Sloveniji. Osredotoča se na vprašanje,
    kako akademsko osebje na slovenskih visokošolskih
    zavodih zaznava, interpretira in se sooča s pogoji in z aktivnostmi
    akademskega poklica. Anketa, ki smo jo izvedli z
    visokošolskimi učitelji in sodelavci na slovenskih visokošolskih
    zavodih, zajema šest tematskih sklopov:
    1. Splošni pogoji akademskega dela in aktivnosti
    2. Akademski poklic in kariera
    3. Pedagoško delo
    4. Raziskovalno delo
    5. Upravljanje in administracija visokošolskih zavodov
    6. Mednarodno sodelovanje
    … Poudariti moramo, da smo anketo izvajali v letu 2013
    kmalu po napovedanih rezih financiranja visokega šolstva
    in varčevalnih ukrepih institucij, kar je lahko tudi vplivalo
    na občutek nezadovoljstva med akademskim osebjem.

    Tule je izbor nekaj ugotovitev iz študije EUROAC:
    1. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so bile
    zajete v študijo, akademsko osebje na slovenskih univerzah
    s 50,4 ure v povprečnem delovnem tednu v času
    predavanj in z 51 urami izven predavanj navajajo najdaljši
    delovnik. Od tega namenijo različnim oblikam pedagoškega dela v povprečju 20,6 ure tedensko, kar je več od
    vseh drugih držav, zajetih v študiji. Povprečno število ur,
    namenjenih raziskovalnemu delu, ki ga navajajo slovenski
    anketiranci, je najnižje med primerjanimi državami,
    in to tako v času predavanj kot v času, ko ni predavanj.
    Strokovnemu delu namenjajo slovenski visokošolski
    učitelji in raziskovalci največ časa med kolegi v primerjanih
    državah in so v razporeditvi ur podobni predvsem
    nemškim in avstrijskim kolegom. 
    3. Izmed anketiranih jih je okoli tretjina (36 %) zadovoljnih
    ali zelo zadovoljnih s trenutno zaposlitvijo, tretjina (30
    %) je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih, tretjina (34
    %) pa je glede zadovoljstva z zaposlitvijo neodločena.
    Primerjava rezultatov glede na akademski naziv kaže,
    da zadovoljstvo upada z nazivom, glede na disciplino
    oddelka zaposlitve pa so razlike manjše. V primerjavi z
    drugimi državami je splošno zadovoljstvo z zaposlitvijo
    visokošolskih učiteljev in raziskovalcev na slovenskih
    univerzah najnižje, saj povprečno 30 % vseh sodelujočih
    navaja, da so zelo nezadovoljni oziroma nezadovoljni
    s trenutno zaposlitvijo, kar je precej višji delež nezadovoljnih
    kot v drugih državah (naslednji po stopnji
    nezadovoljstva sta Velika Britanija in Irska, kjer je delež
    nezadovoljnih 19-odstotni). Delež zadovoljnih ali zelo
    zadovoljnih v Sloveniji je 36 %, kar je prav tako nižji delež
    v primerjavi z drugimi državami, zajetimi v študijo. 
    4. Dve tretjini (64 %) visokošolskih učiteljev in raziskovalcev
    navaja, da so se od začetka njihove kariere splošni
    delovni pogoji v visokošolskih zavodih in raziskovalnih
    inštitutih zelo poslabšali (26 %) ali poslabšali (38 %). Izboljšanje
    zaznava le 15 % tistih, ki so odgovarjali na anketo.
    Poslabšanje zaznavajo bolj tisti z nižjim akademskim
    nazivom ter zaposleni v oddelkih ved o izobraževanju/
    poučevanju učiteljev in v družboslovju, poslovnih vedah
    in pravu. V primerjavi z ostalimi državami v vseh državah
    navajajo poslabšanje delovnih pogojev v visokošolskih
    zavodih in raziskovalnih inštitutih, vendar je delež tistih,
    ki navajajo močno poslabšanje, še zlasti izrazit (najvišji)
    v Sloveniji. 
    5. Glavni povzročitelji stresa v akademskem delu so za
    akademsko osebje na slovenskih univerzah pridobivanje
    finančnih sredstev za raziskovanje (72 %) ter čas, ki je
    na voljo za raziskovalno delo (67 %). S pridobivanjem
    finančnih sredstev za raziskovanje so bolj obremenjeni
    tisti z višjim akademskim nazivom, med disciplinami
    oddelka zaposlitve pa ni večjih razlik. 
    6. Slovenski visokošolski učitelji in raziskovalci navajajo,
    da jih zanima oboje, tako poučevanje kot raziskovanje,
    nekoliko več pa se jih vendarle bolj nagiba k raziskovanju
    (47 %) kot k poučevanju (43 %). 
    7. Občutek pripadnosti med slovenskim akademskim
    osebjem in raziskovalci upada, ko se gibljemo od
    akademske discipline oddelka proti fakulteti in univerzi.
    To je trend, ki je skupen vsem evropskim državam, ki so
    bile zajete v študijo.
    8. Velika večina anketirancev je vse nivoje izobraževanja
    zaključila v Sloveniji. Po deležu zaposlenih, ki so pridobili
    doktorat doma, je Slovenija poleg Poljske najvišje med
    primerjanimi državami.
    9. Med anketiranci jih je 57 % zaposlenih na istem visoko-
    šolskem zavodu, kjer so tudi doktorirali. Od tega jih je
    največji delež med docenti (68 %), sledijo izredni profesorji
    (67 %) in redni profesorji (56 %). Glede na discipline
    oddelkov beležimo največji delež zaposlenih na istem
    visokošolskem zavodu, koder so doktorirali, na oddelkih
    tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva (68 %). 
    15. 57 % vseh anketirancev je razmišljalo o menjavi zaposlitve
    za neakademsko službo, 44 % jih je razmišljalo o
    odhodu na visokošolski zavod ali raziskovalni inštitut
    v tujini, 27 % pa o odhodu na drug visokošolski zavod
    ali raziskovalni inštitut v Sloveniji. Največji delež tistih,
    ki so razmišljali o menjavi zaposlitve, je med tistimi, ki
    so nižje po akademskem naslovu. 
    Deli

    5 KOMENTARJI

    1. “V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so bile
      zajete v študijo, akademsko osebje na slovenskih univerzah
      s 50,4 ure v povprečnem delovnem tednu v času
      predavanj in z 51 urami izven predavanj navajajo najdaljši
      delovnik.”

      Zaposleni delajo 51 ur na teden v povprečju??

      • Veš da so morali “utemeljiti” svojo 1,2 zaposlenost 🙂

        Med predavanji bi to še mogoče razumela zaradi razbitih urnikov, ko moraš biti res že ob 7h na faksu pa do 20h, ampak v času izven predavanj pa ne verjamem, da akademsko osebje na fakultetah v povprečju nabere 51 ur na teden. Ne verjamem.

        Da karikiram: gre kdo julija ali avgusta ob 17h pogledat na faks, kjer bodo v povprečju vsi zaposleni še tam?!? Haha.

      • To je v stilu tiste Mazzinijeve kolumne, kjer piše, kako se zgodaj popoldne pri sosednji mizi v kafiču pogovor zmeraj začne o tem, kako veliko dela imata sogovornika/ci.

    2. Lepo, da so izvedli takšno raziskavo. Vendar se mi zdi izhodišče problematično. Vključeni so le tisti, ki so zaposleni na fakultetah, ne pa tudi precejšnje število tistih visokošolskih učiteljev, ki tam delajo le honorarno. Sama poznam več primerov, ko ljudje delajo za honorar (in nimajo nikjer kake druge zaposlitve), na fakulteti pa jih nočejo zaposliti, ker je honorar za fakulteto pač cenejši. Predavajo tudi po 4 predmete, kar bi zneslo več kot za 100 % zaposlitev, medtem ko honorar, če bi ga razdelili po mesecih, znese manj kot neto minimalna plača.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here