Pogoji akademskega dela v Sloveniji – ugotovitve študije EUROAC

V prostem dostopu (pdf) si lahko ogledate rezultate empirične študije z naslovom Pogoji akademskega dela v Sloveniji, ki so jo izvedle Manja Klemenčič, Alenka Flander in Mateja Žagar Pečjak.

Študija EUROAC je prva obsežna študija pogojev
akademskega dela v Sloveniji. Osredotoča se na vprašanje,
kako akademsko osebje na slovenskih visokošolskih
zavodih zaznava, interpretira in se sooča s pogoji in z aktivnostmi
akademskega poklica. Anketa, ki smo jo izvedli z
visokošolskimi učitelji in sodelavci na slovenskih visokošolskih
zavodih, zajema šest tematskih sklopov:
1. Splošni pogoji akademskega dela in aktivnosti
2. Akademski poklic in kariera
3. Pedagoško delo
4. Raziskovalno delo
5. Upravljanje in administracija visokošolskih zavodov
6. Mednarodno sodelovanje
… Poudariti moramo, da smo anketo izvajali v letu 2013
kmalu po napovedanih rezih financiranja visokega šolstva
in varčevalnih ukrepih institucij, kar je lahko tudi vplivalo
na občutek nezadovoljstva med akademskim osebjem.

1. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so bile
zajete v študijo, akademsko osebje na slovenskih univerzah
s 50,4 ure v povprečnem delovnem tednu v času
predavanj in z 51 urami izven predavanj navajajo najdaljši
delovnik. Od tega namenijo različnim oblikam pedagoškega dela v povprečju 20,6 ure tedensko, kar je več od
vseh drugih držav, zajetih v študiji. Povprečno število ur,
namenjenih raziskovalnemu delu, ki ga navajajo slovenski
anketiranci, je najnižje med primerjanimi državami,
in to tako v času predavanj kot v času, ko ni predavanj.
Strokovnemu delu namenjajo slovenski visokošolski
učitelji in raziskovalci največ časa med kolegi v primerjanih
državah in so v razporeditvi ur podobni predvsem
nemškim in avstrijskim kolegom. 

3. Izmed anketiranih jih je okoli tretjina (36 %) zadovoljnih
ali zelo zadovoljnih s trenutno zaposlitvijo, tretjina (30
%) je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih, tretjina (34
%) pa je glede zadovoljstva z zaposlitvijo neodločena.
Primerjava rezultatov glede na akademski naziv kaže,
da zadovoljstvo upada z nazivom, glede na disciplino
oddelka zaposlitve pa so razlike manjše. V primerjavi z
drugimi državami je splošno zadovoljstvo z zaposlitvijo
visokošolskih učiteljev in raziskovalcev na slovenskih
univerzah najnižje, saj povprečno 30 % vseh sodelujočih
navaja, da so zelo nezadovoljni oziroma nezadovoljni
s trenutno zaposlitvijo, kar je precej višji delež nezadovoljnih
kot v drugih državah (naslednji po stopnji
nezadovoljstva sta Velika Britanija in Irska, kjer je delež
nezadovoljnih 19-odstotni). Delež zadovoljnih ali zelo
zadovoljnih v Sloveniji je 36 %, kar je prav tako nižji delež
v primerjavi z drugimi državami, zajetimi v študijo. 

4. Dve tretjini (64 %) visokošolskih učiteljev in raziskovalcev
navaja, da so se od začetka njihove kariere splošni
delovni pogoji v visokošolskih zavodih in raziskovalnih
inštitutih zelo poslabšali (26 %) ali poslabšali (38 %). Izboljšanje
zaznava le 15 % tistih, ki so odgovarjali na anketo.
Poslabšanje zaznavajo bolj tisti z nižjim akademskim
nazivom ter zaposleni v oddelkih ved o izobraževanju/
poučevanju učiteljev in v družboslovju, poslovnih vedah
in pravu. V primerjavi z ostalimi državami v vseh državah
navajajo poslabšanje delovnih pogojev v visokošolskih
zavodih in raziskovalnih inštitutih, vendar je delež tistih,
ki navajajo močno poslabšanje, še zlasti izrazit (najvišji)
v Sloveniji. 

5. Glavni povzročitelji stresa v akademskem delu so za
akademsko osebje na slovenskih univerzah pridobivanje
finančnih sredstev za raziskovanje (72 %) ter čas, ki je
na voljo za raziskovalno delo (67 %). S pridobivanjem
finančnih sredstev za raziskovanje so bolj obremenjeni
tisti z višjim akademskim nazivom, med disciplinami
oddelka zaposlitve pa ni večjih razlik. 

6. Slovenski visokošolski učitelji in raziskovalci navajajo,
da jih zanima oboje, tako poučevanje kot raziskovanje,
nekoliko več pa se jih vendarle bolj nagiba k raziskovanju
(47 %) kot k poučevanju (43 %). 

7. Občutek pripadnosti med slovenskim akademskim
osebjem in raziskovalci upada, ko se gibljemo od
akademske discipline oddelka proti fakulteti in univerzi.
To je trend, ki je skupen vsem evropskim državam, ki so
bile zajete v študijo.

8. Velika večina anketirancev je vse nivoje izobraževanja
zaključila v Sloveniji. Po deležu zaposlenih, ki so pridobili
doktorat doma, je Slovenija poleg Poljske najvišje med
primerjanimi državami.

9. Med anketiranci jih je 57 % zaposlenih na istem visoko-
šolskem zavodu, kjer so tudi doktorirali. Od tega jih je
največji delež med docenti (68 %), sledijo izredni profesorji
(67 %) in redni profesorji (56 %). Glede na discipline
oddelkov beležimo največji delež zaposlenih na istem
visokošolskem zavodu, koder so doktorirali, na oddelkih
tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva (68 %). 

15. 57 % vseh anketirancev je razmišljalo o menjavi zaposlitve
za neakademsko službo, 44 % jih je razmišljalo o
odhodu na visokošolski zavod ali raziskovalni inštitut
v tujini, 27 % pa o odhodu na drug visokošolski zavod
ali raziskovalni inštitut v Sloveniji. Največji delež tistih,
ki so razmišljali o menjavi zaposlitve, je med tistimi, ki
so nižje po akademskem naslovu. 

-