Komentar sprememb krovnega pravilnika ARRS

    Marta Klanjšek Gunde in Urša Opara Krašovec danes v Delu komentirata predlog sprememb Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju:

    Ko je jeseni 2014 József Györkös prevzel krmilo agencije za raziskovanje (ARRS), smo mnogi verjeli, da bo odpravil nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev za znanost. Prisluhnil je številnim kritikam in si jih marljivo zapisoval, zato smo mu zaupali in tudi razumeli, da bo v letu 2015 še po starem, spremembe pa pridejo z novim pravilnikom o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. Ta določa postopke za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost. …

    Kot obljubljeno, je bil v začetku decembra na spletni strani ARRS objavljen predlog novega pravilnika (Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti – ARRS). Pričakovali smo, da bo upošteval predloge usmerjevalne skupine in mednarodne smernice na primer Evropskega sveta za konkurenčnost, Science Europe, deklaracijo DORA San Francisco, manifest iz Leidna, zagotovo pa vsaj kriterije in pravila, po katerih se ocenjujejo prijave na razpise Obzorja 2020 in ERC. In kaj od naštetega je upoštevano v predlogu pravilnika?

    Pravilnik uvaja nekaj sprememb, ki jih je priporočila usmerjevalna skupina, vendar v primeru »tehničnih razlogov«, ki niso določeni, ocenjevanje poteka po starem, brez usklajenega mnenja recenzentov. Enofazni postopek izbora, ki je druga najpomembnejša zahteva usmerjevalne skupine, je predviden samo v posebnih pogojih, ki so le malo verjetni. Precejšnje razhajanje je tudi pri drugih ukrepih, ki jih je predvidela usmerjevalna skupina, posebno pri načinu vrednotenja znanstvene odličnosti. Točke iz sistema Sicris so še vedno bistveno precenjeno merilo za ocenjevanje, njihova verodostojnost pa se ne preverja. Na začetku pravilnika je zapisano, da se pri interpretaciji kriterijev za raziskovalne projekte upoštevajo veljavni dokumenti Obzorja 2020 in ERC in smiselno sledi načelom manifesta iz Leidna 2015. Pa je res tako?

    Obzorje 2020 ima eno- in dvofazne razpise, kar se določi pred objavo razpisa; pri nas bo to odločil direktor ARRS po odpiranju prijav na prvo fazo. Pri dvofaznem postopku se v Obzorju 2020 v drugo fazo uvrstijo vsi predlogi, ki so presegli vnaprej določen mejni prag. Pri nas se bo kot doslej upošteval variabilni mejni prag in direktne uvrstitve v drugo fazo ne glede na vsebino projekta. To je slovenski absurd, ki povečuje neenake možnosti v znanosti. Naš pravilnik zahteva, da ima ocenjevalec akademski naziv profesorja in da je nosilec projektov pri lastnih agencijah. Evropska komisija vključuje tudi recenzente iz gospodarstva in druge relevantne uporabnike ter že vsaj deset let upošteva tudi uravnoteženost po spolu (40-odstotne kvote). V nasprotju z ARRS za sodelovanje pri razpisih ni vstopnih pogojev, ocenjujejo pa se vsebina, potencialni vpliv in kakovost oz. učinkovitost izvedbe; močno je poudarjen zlasti potencialni vpliv rezultatov projekta. Pri nas bo na izbor še vedno bistveno vplivalo minulo delo (Sicris točke), ne pa vsebina predloga in njegov potencialni vpliv. Tako tudi novi kriteriji ne podpirajo prodora novih idej in kadrov ter s precenjenim minulim delom in favoriziranimi prijavitelji, ki preskočijo prvo fazo, povečujejo centralizacijo obstoječih centrov moči. Prednostno listo projektov v Obzorju 2020 določa usklajena ocena recenzentov, ki se kasneje ne spreminja. Pri nas je drugače; listo projektov določi panel, ki lahko tudi vpliva na njihov vrstni red, 5 odstotkov projektov pa lahko po lastni presoji na listo uvrsti znanstveni svet ARRS. Zelo pomembni sta tudi definicija in uporaba konflikta interesov ter raziskovalne integritete. Ker »izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti« ni objavljena, sicer ni mogoče podati celovite ocene tega aspekta. Vendar pravilnik ne predvideva zaznave konflikta interesov iz vrst zaposlenih na ARRS, članov stalnih ali občasnih teles agencije ter ocenjevalcev. Niso omenjeni spoštovanje etične in odgovorne znanosti, preprečevanje financiranja slabe znanosti, zaznava ali obravnava kršitev raziskovalne integritete ter preverjanje in sankcioniranje dvojnega financiranja. Manjkajo tudi ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti. …

    Ker je ARRS članica Science Europe, je nenavadno, da pravilnik ne upošteva poenotenja meril in postopkov ocenjevanja v evropskem prostoru, kar bi omogočilo podporo skupnim razpisom različnih nacionalnih agencij. ARRS take razpise že izvaja z madžarsko in avstrijsko agencijo, vendar brez poenotenja kriterijev ocenjevanja.

    Čeprav v 3. členu pravilnika piše, da »smiselno sledi načelom manifesta iz Leidna 2015«, je med njima veliko razhajanj. Brez večjih težav najdemo kršenja načel manifesta, na primer pri razdeljevanju mentorskih mest, ocenjevanju programov, izboru recenzentov, ocenjevalnih kriterijih, neprimernem vrednotenju znanstvenoraziskovalnih del v slovenskem jeziku, ki so ključnega družbenega pomena (npr. pravo, slavistika …), oceni uspešnosti raziskovalca, (ne)prepoznavanju sistematičnih učinkov posledic kvantitativnega ocenjevanja in podobno. Prav to so »prilagoditve«, ki jih omenja tudi direktor ARRS.

    Kaj torej početi s predlogom težko pričakovanih sprememb krovnega pravilnika ARRS? Očitno je zelo slabo pripravljen, saj ne upošteva niti dela usmerjevalne skupine in evropskih dokumentov, ki jih je podpisala tudi slovenska vlada. Kljub temu se pričakuje, da bo nemudoma sprejet, sicer bodo menda težave pri novem razpisu za nacionalne projekte. Ali se s to grožnjo skuša izsiliti sprejetje slabega pravilnika? Ali je predlog toliko boljši od dosedanjega pravilnika, da bi ga kazalo podpreti? Kaže, da je prav vse spremembe mogoče »tehnično« zaobiti, kar omogoča številne inovativne »prilagoditve«.  …

    Dr. Marta Klanjšek Gunde, Kemijski inštitut, Ljubljana
    Dr. Urša Opara Krašovec, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
    (Vir: Javna sredstva za znanost – vse po starem? – Delo 25.1.2016)

    Deli