Časopis Dnevnik danes poroča o predstavitvi novega pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost. V sredo 3. 2. 2016 ob 10.30 – 13.00 bo v Hotelu Lev tudi tiskovna konferenca vodstva na to temo:
ARRS je ob koncu novembra 2015, po sprejemu na Znanstvenem svetu in Upravnem odboru, na pristojno ministrstvo posredovala predlog novega Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik). Sledi medresorsko usklajevanje, ki ga bo izvedlo pristojno ministrstvo. Pravilnik je ključni normativni dokument, ki določa način izvajanja javnih razpisov in pozivov na ARRS. Izhodišča za pripravo pravilnika je pripravila Usmerjevalna skupina ARRS v širokem javnem dialogu z deležniki. S predstavitvijo želimo seznaniti strokovno, splošno javnost ter predstavnike medijev s predlaganimi spremembami in razlogi zanje.
(Vir: ARRS najavlja: Predstavitev predloga Pravilnika o postopkih sofinanciranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti z novinarsko konferenco).
Zapis v časopisu Dnevnik:
Agencija za raziskovalno dejavnost ARRS je objavila predlog novega pravilnika, na podlagi katerega bo razdeljevala denar med znanstvenike. Priprava pravilnika je trajala več kot leto dni, razlog zanj pa je nezadovoljstvo znanstvenih raziskovalcev z dosedanjim sistemom. Prejšnji direktor agencije Franci Demšar je namreč uvedel sistem zapletenih matematičnih enačb, s katerim naj bi bilo mogoče objektivno ugotavljati, kateri znanstvenik je uspešen in kateri ne. Glede na uspešnost naj bi vsak dobil tudi ustrezno količino denarja za svoje raziskave.
Vendar so znanstveniki opozarjali, da matematični sistem preveč temelji na številkah, ne more pa zajeti vsebine oziroma kakovosti raziskav. Znanstvenike je denimo motilo, da več denarja iz proračuna dobi tisti, ki je objavil več znanstvenih člankov, čeprav niso bili nič posebnega, manj pa tisti, ki je dolga leta raziskoval in na koncu prišel do pomembnega odkritja, vendar v vmesnem času ni objavil nobenega članka.
»Res je, da je že prejšnje vodstvo agencije takšne pripombe upoštevalo in je pravilnik tudi spreminjalo,« pravi sedanji direktor József Györkös. »Z novim predlogom dajemo velik poudarek prav kakovostnemu preverjanju znanstvenih dosežkov.« Več dela bodo tako imeli ocenjevalci – mednarodni znanstveni strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo vsebinsko ocenjevali prijavljene projekte. »Znanstvene objave bodo odslej služile zgolj kot podlaga za prijave,« napoveduje Györkös.
Agencija po novem uvaja še usklajevanje ocen recenzentov, da se ne bi več dogajalo, da en ocenjevalec projektu podeli zelo visoko, drugi pa zelo nizko oceno. Znanstveniki so opozarjali, da je v takšnih ekstremnih primerih šlo bodisi za nerazumevanje ocenjevalcev bodisi za namerno bojkotiranje določenih znanstvenikov. Eden od raziskovalcev, Dušan Turk iz Instituta Jožefa Stefana, je zaradi nerazumne razlike v ocenah svojega projekta celo vložil kazensko ovadbo zoper prejšnjega direktorja Demšarja in njegovega namestnika Janeza Slaka. Da ne bi bilo dvomov o tem, kako so izbrani recenzenti, bosta odslej pri njihovi izbiri sodelovali dve osebi in ne več le ena.
Agencija ohranja dolgoročno, večletno in stabilno financiranje znanstvenih programov na eni strani (po novem bo to trajalo kar šest let) ter kratkoročno financiranje projektov na drugi strani. To, da izbrane znanstvene programe financira več let, pa nekatere znanstvenike moti, saj pravijo, da gre za »protežirano« prejemanje denarja. Temu Györkös ugovarja. »Znanstveniki bodo morali razumeti, da so programi dolgoročni in jim zagotavljajo temeljno varnost, projekti pa so tekmovalni,« pravi. Pravila financiranja naj bi bila odslej skladnejša s pravili, ki jih predpisujeta znanstvenoraziskovalni program evropske komisije Obzorja 2020 in Evropski raziskovalni svet (ERC). Posebej bodo vrednotili tudi projekte, ki so usmerjeni v razvijanje konkretnih izdelkov (za trg), ter temeljne raziskave, ki nimajo neposrednih gospodarskih učinkov, lahko pa prinašajo velike znanstvene preboje in nove tehnologije.
»Preden je nastal novi pravilnik, smo izvedli širok posvetovalni proces,« nas je spomnil Györkös. Agencija je tako zbrala več kot sto pripomb na dosedanjo ureditev ter predlogov, kaj bi bilo treba izboljšati.
Javna predstavitev novega pravilnika bo priložnost tudi za kritike sistema, ki v podrobnostih skriva mnoge pasti. Tako bo morala ARRS denimo pojasniti, kako se nameravajo spopasti s praktičnimi anomalijami, kakršno je denimo dejstvo, da nekateri znanstveniki objavljajo knjige v tujini pri lastni založbi, ki so jo ustanovili samo zato, ker tuje objave prinašajo več točk. Odgovoriti bo morala tudi na obtožbe glede tega, da je do točk, ki jih znanstveniki dobijo za sodelovanje z gospodarstvom, mogoče priti tudi tako, da znanstveniki sodelovanje prikažejo s prejemom denarja (ne pa z vsebinskim poročilom), ki so jim ga podjetja le »posodila«, potem pa se denar vrne v podjetje. Tovrstno kroženje denarja naj bi že preiskovali kriminalisti.
(Vir: Znanstvena agencija ARRS: Nova pravila za izognitev kazenskim ovadbam | Dnevnik)
