Sir Simon Rattle, slavni angleški dirigent, je med intervjujem za Financial Times predlagal skodelico kave. Po intervjuju je imel naporno vajo z orkestrom in je v šali rekel: »Droga pomaga«. Kaj imajo torej skupnega odvisniki od prepovedanih drog s tistimi, ki ne morejo prav začeti dneva brez jutranje kavice? Za ene in druge je značilna odvisnost od jemanja psihoaktivne snovi. Znanstveniki menijo, da redno jemanje kofeina povzroči fizično odvisnost. Ko uživalci kofeina ne zaužijejo svoje običajne doze, postanejo lenobni, razdražljivi in jih mučijo glavoboli. Temu pravimo odtegnitveni sindrom ali abstinenčna kriza. Profesor etologije in nevrobiologije Roland Griffiths z Medicinske fakultete Johns Hopkins v Baltimoru, ZDA, pravi, da že 100 mg kofeina na dan, kolikor vsebuje skodelica kave, ob prenehanju jemanja povzroči odtegnitveni sindrom.

Kavovec s plodovi

Kako deluje kofein?

Človekov naravni ritem budnosti in spanja je bil nekoč odvisen od sonca in letnih časov. Z industrijsko revolucijo se je delo s polj in delavnic preneslo v tovarne in rudnike. Delavci so se morali prilagoditi novemu ritmu. Kava in čaj sta bila takrat že pri roki.

Kemijska formula kofeina
Kemijska formula kofeina

Glavni učinek kofeina je vezava na adenozinske receptorje na nevronih. Adenozin je naravna signalna molekula, ki spodbuja spanje. Za razliko od naravnega adenozina kofein le zaseda vezavno mesto in prepreči naravnemu adenozinu, da bi opravil svojo obveščevalno nalogo. Nevroni tako napačno obveščajo hipofizo, ki je vrhovna žleza z notranjim izločanjem, saj uravnava delovanje ostalih žlez. Hipofiza informacijo interpretira, kot da nismo utrujeni. To je podobno, kot če bi opozorilno lučko za pregrevanje motorja enostavno prelepili s črno nalepko.

Pri zelo visokih koncentracijah se kofein veže še na druge tarče. Kofein v celicah zviša koncentracijo cikličnega AMP, ki je pogosta znotrajcelična signalna molekula. Prek tega mehanizma kofein zvišuje izločanje kisline v želodcu. Prav tako lahko deluje na kanale za kalcijeve ione in tako zviša koncentracijo kalcija v celicah. Tudi kalcijevi ioni so pomembni za signaliziranje v celicah.

Kofein vpliva tudi na razpoloženje in izboljšuje pozornost. Madžarski matematik Paul Erdős je nekoč dejal, da je matematik stroj, ki iz kave dela teoreme. Vendar pa ima ta zaželena lastnost kofeina, da prelisičimo naravni cirkadiani ritem, tudi senčno stran. In sicer prav to, da prelisičimo naravni cirkadiani ritem in premalo počivamo in spimo. To pa ima posledice za naše zdravje in počutje. Tako se odvisniki od kofeina vrtijo v začaranem krogu. Kofein potrebujejo, da premagajo utrujenost, utrujeni pa so zato, ker so se zaradi kofeina premalo sprostili in naspali. Seveda ni zdravo, da smo zaradi kofeina ves dan v pripravljenosti in pogonu. Kolikšen delež tako imenovanih menedžerskih bolezni in stresa lahko pripišemo prav uživanju kofeina? Na to še ni pravega odgovora. Znanstvene študije so odkrile tudi nekaj pozitivnih učinkov rednega uživanja kave. Uživalci kave manj pogosto zbolijo za sladkorno boleznijo, Parkinsonovo boleznijo, žolčnimi kamni in še nekaterimi drugimi boleznimi.

Pot kofeina po telesu

Koncentracija kofeina v krvi je najvišja od 15 do 120 minut po zaužitju. Njegove hidrofobne lastnosti mu omogočajo prehod skozi vse biološke membrane, tudi skozi krvno-možgansko pregrado. Koncentracija kofeina v krvi novorojenčka je enaka koncentraciji kofeina v krvi matere, saj kofein neovirano prehaja tudi skozi posteljico. Koncentracija kofeina se pri odraslih prepolovi tri do štiri ure po zaužitju skodelice kave. Pri novorojenčkih pa se zaradi manjše aktivnosti encima citokrom P450 koncentracija kofeina prepolovi šele po 80 urah. Pri kadilcih se razpolovna doba skrajša na polovico. Kofein, ki se manj časa zadržuje v telesu ima tudi manjše učinke. Da bi kadilci to zmanjšanje kompenzirali zaužijejo več kofeina. Ravno nasprotno pa se razpolovna doba podvoji pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete. Kar štirikrat daljša pa je razpolovna doba pri ženskah v zadnjem trimesečju nosečnosti. Verjetno prav zato nekatere nosečnice nezavedno zmanjšajo uživanje kofeina.

Če pozno popoldne ali zvečer popijemo še zadnjo skodelico kave, je naš spanec manj globok. Zjutraj smo neprespani in takoj potrebujemo novo skodelico kave. Če se odločimo prekiniti ta začaran krog, nas zajamejo brezvolja, glavobol in utrujenost. Ta odtegnitveni sindrom nam otežuje odvajanje od kofeina.

Viri kofeina v hrani in pijači

coca-cola-reklama
Eden prvih sloganov Coca Cole na prelomu devetnajstega stoletja je bil »Proti glavobolu in izčrpanosti – pijte Coca-Colo«

Kofein je alkaloid iz skupine metilksantinov, kamor sodita še teofilin in teobromin. Metilksantini so v kavi, pravem čaju, oreščkih kole, kakavu, čaju mate, guarani. Včasih so domnevali, da je v čaju še nek drug metilksantin, ki so ga poimenovali tein. Kasneje se je izkazalo, da gre za kofein. Res pa sta v pravem čaju še teobromin in teofilin. Teobromin, ki ga je v kakavu več kot kofeina, je manj učinkovit od kofeina. Teofilin je tri do petkrat učinkovitejši od kofeina, vendar ga je v čaju malo.

V nekatere pijače umetno dodajajo kofein, na primer v razne kole in »energijske« napitke. Sprva so v kolah uporabljali ekstrakt oreščka kole, ki prav tako vsebuje kofein. To je poleg kokaina, ki ga je prvotna Coca-cola tudi vsebovala, gotovo pripomoglo k priljubljenosti te pijače.

Koliko kofeina popijemo vsak dan?

Skodelica kave vsebuje okrog 100 mg kofeina, čaj polovico toliko, kakav pa le 10 mg. Pločevinka kole vsebuje 40 mg kofeina, pločevinka »energijskega« napitka pa toliko kot skodelica kave. Čokolada vsebuje malo kofeina, cela tablica temne čokolade pa lahko vsebuje toliko kofeina kot skodelica kave.

Znanstvena literatura navaja zanimive podatke o količini zaužitega kofeina po državah. Morda ste pomislili, da veliko kofeina zaužijejo v Italiji, pa to ne drži. Zaužijejo ga 210 mg na osebo na dan, kar je enako kot v Veliki Britaniji in Franciji ter mnogo manj kot v Nemčiji (313 mg). Res pa je, da v Italiji skoraj ves kofein zaužijejo s kavo, v Veliki Britaniji pa ga kar polovico zaužijejo s čajem. Svetovni rekorderji v uživanju kave so v skandinavskih državah, kjer popijejo kar 400 mg kofeina na dan. Samo Švedi popijejo vsak dan več kot tri tone čistega kofeina! K temu gotovo pripomore tudi geografska lega in da je v Skandinaviji dolžina dneva močno odvisna od letnega časa. Ti podatki dokazujejo, da je kofein najbolj razširjena psihoaktivna snov na svetu.

Kontroverznost raziskav

O učinkih in mehanizmih delovanja kofeina je objavljenih mnogo raziskav. V znanstveni monografiji o kofeinu nek avtor v svojem poglavju pravi, da je kofein primeren stimulans, saj je legalen in ni nobenih možnosti za zlorabo. Drug avtor v naslednjem poglavju pa nasprotno opisuje, da ima kofein velik potencial za zlorabo in da se s kofeinom ukvarja več raziskav kot na primer z marihuano in amfetamini. Nadalje opiše, da izraza odvisnost in zloraba droge nista sopomenki, vendar sta povezana.

Nekaj raziskav kaže, da kofein deluje kot šibak antidepresiv. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da nekateri bolniki kofein uporabljajo za samozdravljenje nekaterih duševnih bolezni. Druge raziskave pa kažejo, da imajo lahko visoke koncentracije kofeina v krvi neželene učinke v kombinaciji z drugimi zdravili. Znanstveniki na znameniti univerzi UCLA v Los Angelesu in kliniki Hôpital Robert-Debré v Parizu opisujejo, da dve skodelici kave na dan v zadnjem trimesečju nosečnosti lahko povzročita slabšo prekrvavitev posteljice, kar lahko vpliva na razvoj možganov ploda. Ameriški fiziolog Tetsuo Nakamoto svoje poglavje v znanstveni monografiji zaključi z alarmantnim povzetkom: »Žal kofein mnogi ljudje štejejo med razmeroma varne učinkovine«. Drug ameriški avtor pa v znanstvenem članku dokazuje nasprotno, da je uživanje kofeina varno in ne povzroča odvisnosti. Pravi, da simptome, kot je glavobol, ki se pojavijo po prenehanju uživanja kofeina, odpravi že ustrezna doza kofeina! Na koncu članka je pripis, da je raziskavo podprlo Ameriško združenje za pijače.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here