Je slovenščina na univerzi ogrožena?

    Ob predlogu novele zakona o visokem šolstvu, ki jo bo kmalu obravnaval državni zbor, se je vnela razprava o ogroženosti slovenščine kot študijskega in znanstvenega jezika. Kar nekaj slovenistov je namreč prepričanih, da je nova formulacija v zakonu premalo stroga, saj pušča univerzam preveč svobode pri odločanju, kaj se bo izvajajo v slovenščini in kaj v angleščini. Proti noveli so sprožili peticijo (Za vsestranski razvoj slovenskega jezika – Pravapeticija.com), ki jo je podpisalo že več kot pet tisoč ljudi.

    Tule je predlog sprememb, ki je povzročil vznemirjenje:

    V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) se tretji odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:
    »Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
    – študijske programe tujih jezikov,
    – študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,
    – študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
    – skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami,
    – študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.«.
    V četrtem odstavku se beseda »slovenščine« nadomesti z besedilom »slovenskega jezika«.
    Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    »Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenščine.«.
    Črta se šesti odstavek.

    Krajši pogovor o noveli se je v ponedeljek odvil v oddaji Studio City (Jezikovna vojna na univerzi?). Izkazalo se je, da se vsi slovenisti ne strinjajo s “peticijskih gibanjem” in da ni vseh strah tega, da bodo dobile univerze malo več manevrskega prostora pri odločanju za uporabo angleščine oziroma “tujega jezika”.

    Navajamo še odlomek iz članka o tej temi v Dnevniku (Jezikovna vojna na univerzi?):

    Po novem bo v tujem jeziku dovoljeno izvesti celoten študijski program, če »pri izvajanju sodelujejo visokošolski učitelji iz tujine, če bo vanje vpisano večje število tujih študentov ali če se ‘primerljivi’ študijski programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku«. Glavna razlika je v tem, da je bilo doslej mogoče v tujem jeziku izvajati le dele študijskih programov (izjema so bila predavanja pri poučevanju tujih jezikov ali v skupnih programih s tujimi univerzami), zdaj pa se jih bo lahko v celoti. …

    Na ministrstvu zatrjujejo, da predlog novele »ne ukinja slovenskega učnega jezika in ne nalaga univerzitetnim učiteljem, naj predavajo v tujem jeziku«. Nasprotno, ministra za visoko šolstvo in kulturo zavezuje, naj določita podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine. »Novela bo omogočila, da bodo k nam lahko prišle tudi večje skupine tujih študentov. To je vse. Čez deset let bo morda deset odstotkov predavanj potekalo v tujem jeziku,« napoveduje prorektor UL Goran Turk. Direktor direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan pa dodaja: »Mi odpiramo vrata. Univerze bodo dorekle pogoje, v katerih bodo potekala predavanja v tujem jeziku. Odprtost je bistvo znanosti. Univerzi pa je treba zaupati.« …

    Za razliko od “peticijskega gibanja” ima drugačen pogled na razvoj slovenščine slovenist Marko Stabej s Filozofske fakultete UL, ki je sodeloval tudi v Studiu City. Tole je nekaj njegovih mnenj iz leta 2008, ko se je nekaterim zdelo, da slovenščini grozi izumrtje zaradi globalizacije in interneta:

    Za nadaljnji razvoj slovenščine in njeno polno življenje je najbolj pomembno to, da je zanimiv, pester in kulturno ter ekonomsko bogat sam slovenski svet,” je dejal slovenist Marko Stabej. Vprašanje izumrtja slovenščine je bilo večkrat predmet strokovnih debat. Da maternemu jeziku vseh Slovencev, zaradi vplivov drugih jezikov, predvsem v globaliziranem svetu vedno bolj uveljavljene angleščine, še ne preti izumrtje je potrdil tudi Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete. “Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij – če pa bo takrat začela izumirati, bo to hkrati s tako rekoč vsemi drugimi evropskimi jeziki,” je dejal. … Tako nacionalne kot evropske jezikovne politike precej dobro skrbijo, da bodo jeziki živeli in se razvijali še naprej, meni Stabej.

    O aktualni slovenski jezikovni politiki je Stabej dejal, da je “še vedno preveč usmerjena v ohranjanje in varovanje slovenščine, premalo pa v opremljanje ter ponudbo slovenščine – v obliki raznih jezikovnih in prevajalskih orodij, enojezičnih in dvojezičnih e-slovarjev in terminoloških virov“. Dodal je, da je zelo važen segment pri temu tudi ponudba slovenščine za tujce in priseljence.

    Stabej: Uporaba tujih izpeljank pozitivna Uporabo tujih izpeljank in drugih slengovskih izrazov v sodobni slovenski literaturi Stabej ocenjuje za pozitivno. Po njegovih besedah je jezikovna pestrost literature njena prednost. Spomnil je, da uporaba pogovornega jezika v literaturi ni nič novega. “Tudi če v manjši meri, se je to dogajalo že od začetka slovenske književnosti naprej. Spomnite se Linhartovega Matička,” je dejal. …

    Stabej je spomnil, da tudi drugod po Evropi ugotavljajo, da priseljenci s svojimi jeziki niso ovira, temveč potencial, in sicer ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem smislu. “Zadovoljen in uspešen priseljenec, ki bo znal dobro tako jezik gostiteljice kot svoj jezik, bo lahko postal posrednik med svojim trenutnim in nekdanjim okoljem,” je ocenil.

    Vir: Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij – siol.net

    25 KOMENTARJI

    1. Kot je rekel en neimenovani dekan in je ena redkih zadev v katerih se z njim strinjam: Največji sovražnik slovenščine so slavisti! V 13 letih šolanja jim uspe sproducirat večinsko nepismene osebke in odpor do lastnega jezika. Karkoli fakultete naredijo v naslednjih letih šolanja, ne more še bolj pokvariti celotnega izkupička na tem področju.

      Islandci so bolj pametni. Podiplomski študij (z izjemo jezika in zgodovine) je kompletno v angleščini, kar je tudi edino smiselno. Če do takrat nisi razvil lastnega jezika, ga tudi kasneje ne boš. Vse pozitivne učinke za državo pa niti ne mislim naštevat.

    2. Kdor hoče pri nas študirati, se naj nauči slovenskega jezika. Tako kot smo se mi morali angleščine, če smo hoteli objavljati. Povsem jasno je, da je potrebno to škodljivo novelo zavrniti.

      • Jezika se bo že naučil v tistih 5-7 letih povprečnega trajanja študija. Vztrajati pri izvajanju študija izključno v slovenščini pa je bedarija katere edini efekt je, da imamo tujih študentov le za vzorec, interesentov (aktivnih in motiviranih!!) pa vsaj 10x več.

        Kako in s čim bodo domači na slabšem?

      • Ravno nasprotno. Novela je po mojem mnenju zelo dobrodosla. V fiziki je anglescina tako ali tako lingua franca. Preveliko tezenje s slovenscino lahko samo ovira pretok znanja. Skrb za materni jezik je seveda pohvalna, a po drugi strani je tudi lepo, da se obravnava profesorje kot odrasle osebe in jim omogoca da se sami vestno odlocajo ali in koliko bodo tezili tujim studentom da se ucijo slovenscine.

          • Morda zato, ker nas predvsem zanima fizika in ne slovenistika? In kaj je tu “rezim” in “establishment”? Odlicna znanost?

            • Če smatrate kreatorje slovenske visokošolske politike za odlično znanost, potem…

            • Ce prav razumem torej ta “establishment” predstavljajo “kreatorji slovenske visokosolske politike”? Moram priznati da na to pa res nisem pomislil kot na rezim oz. establishment. Zelo slovensko-centricno gledanje….

              Pomembno je, da se marsikje vsaj na UL, pa verjetno tudi drugje, dela odlicna naravoslovna znanost. In zanjo je komunikacija v anglescini povsem obicajna. Otezevanje pretok res novega znanja samo zato, ker poteka komunikacija v anglescini, se mi zdi povsem zgresena.

              Tu so tudi povsem prakticni aspekti. Ce zelite pripeljati dobrega raziskovalca ne more biti na prvem mestu ali zna lokalni jezik. Nekaj kar je povsem obicajno na vodilnih evropskih univerzah.

            • Ja, ja, ja…nihče ne preprečuje komunikacije v ang. z raziskovalci, ki pridejo gostovat na oddelke. To poteka že sedaj. Mi se tukaj pogovarjamo o predavanjih Slovencev Slovencem v angleščini.

              In to je zame pač nesprejemljivo, toliko ponosa še premorem. Verjamem, da se to morda komu zdi brezveze, toda jaz sem bil pač drugače vzgojen. In tega pač ne mislim početi, pa naj establišment govori o “internacionalizaciji” kolikor hoče.

            • Tole zgražanje, da bo “Slovenec Slovencem predaval v angleščini” je nevarno podobno zgražanju, da bosta dva geja vzgajala otroka 🙁

            • JA, tako kot je vsiljevanje angleščine nevarno podobno vsiljevanju nemščine s strani okupatorja leta 1941.

              Če že delamo takšne primerjave.

            • S to manjso razliko, da je nemska okupacijska oblast po kapitulaciji Italije Univerzo v Ljubljani l. 1943 zaprla. Sicer pa je situacija res povsem primerljiva, ja…

            • Tudi v našem primeru to ni povsem izključeno. Preberite si npr. nekatera grozljiva evropska izhodišča o prenovi doktorskega študija (in tudi ta je univerzitetni establišment povsem nekritično povzel, vsaj v Mariboru). Predvideva dokt. šole, torej najprej odvzem dr. študija fakultetam. Naslednji korak pa predvideva združevanje dokt. šol. Torej neke famozna nadinstitucije, kjer prav gotovo ne bo prioriteta poučevanje v slo. jeziku, hkrati pa tudi univerza brez doktorskega študija izgubi smisel in postane visoka šola. Ta sramotna novela je očitno zgolj prvi korak.

            • Kolikor razumem, se pogovarjamo o predavanjih slovensko govorecih predavateljev tujejezicnim studentom v prisotnosti slovensko govorecih studentov, in o tuje jezicnihg predavateljih, ki predavajo Slovencem.

    3. V razmislek:
      Kdo bo dolgoročno naredil več za razvoj in ohranitev slovenščine: Žižek, ki piše knjige v angleščini, a je Slovenijo vzpostavil kot pomembno točko na intelektualnem zemljevidu sveta, ali borci proti internacionalizaciji univerz, kot je prorektor UM, ki pravi: “Pripravljen je predlog za spremembo zakona o visokem šolstvu … To je odpad od slovenskega jezika, ki je brez primere v naši večtisočletni zgodovini od Brižinskih spomenikov naprej. Mogoče je na videz primerljiv le še z nemškutarstvom in ilirskimi zablodami v 19. stoletju.”
      http://www.publishwall.si/casopisvecer/post/202959/slovenscina-ni-nic-vredna

      • Prorektor ima povsem prav. Uvajanje angleščine je hlapčevsko. Internacionalizacija je en tak “všečen” pojem, primerljiv s “samoupravljanjem” v starih časih.

        V angleščini pa objavljamo itak vsi. Sicer se ne bi mogli habilitirati.

        Nekje je treab postaviti mejo. In ta izdajalska novela je zadnja priložnost.

          • CEloten koncept, da bi Slovenec predaval Slovencu v angleščini, je zgrešen. Naj se tujci naučijo slovensko,. če hočejo tu študirati. Toliko se pa že moramo ceniti. Tovrstna hlapčevska mentaliteta, ki jo uvaja novela, nam bo v pogubo!

            • Kje se torej potegne meja, da je predavanje v slovenscini? Ko je med predavanjem v razredu 90% Slovencev, 50%, 10%, ali ko v razredu sedi le en Slovenec?

              Sam sem bil neizmerno vesel, ko so ljudje preskocili v anglescino zaradi tega, ker sem bil v skupini jaz – se posebno ce sem bil edini. Je pa to ocitno odvisno od vecih faktorjev. Pri nemcih to vecinoma odlicno funkcionira, in nimajo problemov voditi pogovora v anglescini tudi ce je nemsko negovorecih izrazito malo, pri italijanih pa je to prej izjema kot pravilo. Verjetno od tu lahko potegnem da so Nemci vecji hlapci kot Italijani?

              Kar mi je pri noveli se posebno vsec je to, da ne vsiljuje nekih strogih norm kdaj naj bo predavanje v anglescini, temvec vec prepusca situaciji na “terenu”. V fiziki je tako zelo normalno, da se hitro preskoci v anglescino (ja, tudi ob enem tujcu), si pa lahko predstavljam, da je v filozofiji lazje vztrajati v vecih jezikih (torej morda tudi v slovenscini), saj vidim, da filozofi navadno odlicno obvladajo vec jezikov kot pa jih fiziki (govorjeno v povprecju).

            • E, ravno v tem je problem, da se kar tako preskoči v tuj jezik na slovenski univerzi. 100 let nazaj so se naši predniki še borili, da smo lahko sploh začeli študirati v slovenskem jeziku, zdaj pa hočejo škodljivci to ukiniti. MEja? SAj kje je res meja? Sledeč tej logiki, ker krasno vse funkcionira v tujem jeziku, morda sploh ne rabimo več programov v SLO. In posledično tudi ne univerze. In če še malce to logiko razvijemo naprej, tudi države več ne rabimo…

            • Ne vidim, da bi se studij v slovenscini ukinjal. Govori se o tem, da bi scasoma priblizno desetina predmetov bila predavana v anglescini. Od okoli 30 predmetov, ki jih slisi dodiplomski student fizike, torej trije v anglescini.

              Zdi se mi, da je velik del celotnega haloja tudi strah pred tem, da se tega pricakovanja profesorji ne bodo drzali, temvec bo delez angleskih predavanj vecji. Ta delez bi po mojem bil lahko vecji le, ce bo obcutno vec anglesko govorecih studentov. Gre morda tu za strah pred tujci? Ali gre morda le za nezaupanje profesorjem, ces da bodo predavali predmete kot je fizika 1 v anglescini le zato ker bo med 100’studenti en tujec?

      • Iz intervjuja slovenista Marka Jesenska veje precejsen strah predvsem pa vidim veliko negativizma: ne znamo slovenscine, nismo dovolj placani, le kdo bo prisel k nam, le poden od podna bo prisel ucit v Slovenijo. Jojoj, ce se ze na takem nivoju bojimo, potem res ne bo nic…

    4. Odprto pismo Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo v podporo možnosti poučevanja v tujem jeziku na univerzah:
      “Slovenščina se je skozi zgodovino – večinoma v precej težjih razmerah – izkazala kot zelo uspešen in trdoživ jezik, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Njegovega nadaljnjega razvoja ne bomo zagotovili tako, da se bomo od sveta izolirali, ampak se z njim še bolj povezali. Slovenija in slovenščina potrebujeta več samozavesti, več odprtosti in strpnosti do drugih in drugačnega ter nenazadnje več prizadevanja za odličnost na vseh področjih.”
      http://znanost.metinalista.si/odprto-pismo-znanstvenih-svetov-kemijskega-instituta-in-nacionalnega-instituta-za-biologijo-v-podporo-moznosti-poucevanja-v-tujem-jeziku-na-univerzah/

      • Ta zapis ne pije vode. Govorjenje v angleščini nima zveze z odličnostjo. Tudi argumenti o izoliranju brcajo v temo, ko pa vemo, da praktično edine znanstvene objave, ki kaj štejejo, so v angleškem jeziku. ČE torej ohranimo trenutno stanje, se ne bomo v ničemer izolirali.

        Škandalozno, da “slovenska” znanstvena elita ne ceni slovenskega jezika.

    PUSTITE KOMENTAR

    Please enter your comment!
    Please enter your name here