Je slovenščina na univerzi ogrožena?

    Ob predlogu novele zakona o visokem šolstvu, ki jo bo kmalu obravnaval državni zbor, se je vnela razprava o ogroženosti slovenščine kot študijskega in znanstvenega jezika. Kar nekaj slovenistov je namreč prepričanih, da je nova formulacija v zakonu premalo stroga, saj pušča univerzam preveč svobode pri odločanju, kaj se bo izvajajo v slovenščini in kaj v angleščini. Proti noveli so sprožili peticijo (Za vsestranski razvoj slovenskega jezika – Pravapeticija.com), ki jo je podpisalo že več kot pet tisoč ljudi.

    Tule je predlog sprememb, ki je povzročil vznemirjenje:

    V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) se tretji odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:
    »Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
    – študijske programe tujih jezikov,
    – študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,
    – študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
    – skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami,
    – študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.«.
    V četrtem odstavku se beseda »slovenščine« nadomesti z besedilom »slovenskega jezika«.
    Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    »Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenščine.«.
    Črta se šesti odstavek.

    Krajši pogovor o noveli se je v ponedeljek odvil v oddaji Studio City (Jezikovna vojna na univerzi?). Izkazalo se je, da se vsi slovenisti ne strinjajo s “peticijskih gibanjem” in da ni vseh strah tega, da bodo dobile univerze malo več manevrskega prostora pri odločanju za uporabo angleščine oziroma “tujega jezika”.

    Navajamo še odlomek iz članka o tej temi v Dnevniku (Jezikovna vojna na univerzi?):

    Po novem bo v tujem jeziku dovoljeno izvesti celoten študijski program, če »pri izvajanju sodelujejo visokošolski učitelji iz tujine, če bo vanje vpisano večje število tujih študentov ali če se ‘primerljivi’ študijski programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku«. Glavna razlika je v tem, da je bilo doslej mogoče v tujem jeziku izvajati le dele študijskih programov (izjema so bila predavanja pri poučevanju tujih jezikov ali v skupnih programih s tujimi univerzami), zdaj pa se jih bo lahko v celoti. …

    Na ministrstvu zatrjujejo, da predlog novele »ne ukinja slovenskega učnega jezika in ne nalaga univerzitetnim učiteljem, naj predavajo v tujem jeziku«. Nasprotno, ministra za visoko šolstvo in kulturo zavezuje, naj določita podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine. »Novela bo omogočila, da bodo k nam lahko prišle tudi večje skupine tujih študentov. To je vse. Čez deset let bo morda deset odstotkov predavanj potekalo v tujem jeziku,« napoveduje prorektor UL Goran Turk. Direktor direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan pa dodaja: »Mi odpiramo vrata. Univerze bodo dorekle pogoje, v katerih bodo potekala predavanja v tujem jeziku. Odprtost je bistvo znanosti. Univerzi pa je treba zaupati.« …

    Za razliko od “peticijskega gibanja” ima drugačen pogled na razvoj slovenščine slovenist Marko Stabej s Filozofske fakultete UL, ki je sodeloval tudi v Studiu City. Tole je nekaj njegovih mnenj iz leta 2008, ko se je nekaterim zdelo, da slovenščini grozi izumrtje zaradi globalizacije in interneta:

    Za nadaljnji razvoj slovenščine in njeno polno življenje je najbolj pomembno to, da je zanimiv, pester in kulturno ter ekonomsko bogat sam slovenski svet,” je dejal slovenist Marko Stabej. Vprašanje izumrtja slovenščine je bilo večkrat predmet strokovnih debat. Da maternemu jeziku vseh Slovencev, zaradi vplivov drugih jezikov, predvsem v globaliziranem svetu vedno bolj uveljavljene angleščine, še ne preti izumrtje je potrdil tudi Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete. “Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij – če pa bo takrat začela izumirati, bo to hkrati s tako rekoč vsemi drugimi evropskimi jeziki,” je dejal. … Tako nacionalne kot evropske jezikovne politike precej dobro skrbijo, da bodo jeziki živeli in se razvijali še naprej, meni Stabej.

    O aktualni slovenski jezikovni politiki je Stabej dejal, da je “še vedno preveč usmerjena v ohranjanje in varovanje slovenščine, premalo pa v opremljanje ter ponudbo slovenščine – v obliki raznih jezikovnih in prevajalskih orodij, enojezičnih in dvojezičnih e-slovarjev in terminoloških virov“. Dodal je, da je zelo važen segment pri temu tudi ponudba slovenščine za tujce in priseljence.

    Stabej: Uporaba tujih izpeljank pozitivna Uporabo tujih izpeljank in drugih slengovskih izrazov v sodobni slovenski literaturi Stabej ocenjuje za pozitivno. Po njegovih besedah je jezikovna pestrost literature njena prednost. Spomnil je, da uporaba pogovornega jezika v literaturi ni nič novega. “Tudi če v manjši meri, se je to dogajalo že od začetka slovenske književnosti naprej. Spomnite se Linhartovega Matička,” je dejal. …

    Stabej je spomnil, da tudi drugod po Evropi ugotavljajo, da priseljenci s svojimi jeziki niso ovira, temveč potencial, in sicer ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem smislu. “Zadovoljen in uspešen priseljenec, ki bo znal dobro tako jezik gostiteljice kot svoj jezik, bo lahko postal posrednik med svojim trenutnim in nekdanjim okoljem,” je ocenil.

    Vir: Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij – siol.net