Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in predsednica Sveta za znanost in tehnologijo je v Sobotni prilogi Dela objavila odmeven sestavek o predlogu novele zakona o visokem šolstvu, ki pušča univerzam več svobode pri odločanju, kaj se bo izvajajo v slovenščini in kaj v angleščini. (glej tudi zapis: Je slovenščina na univerzi ogrožena?)

Tule je nekaj odlomkov iz članka v Delu:

Prepričana sem, da velika večina razjarjenih nasprotnikov tega besedila novele ni natančno prebrala. Izjave in javna pisma namreč kažejo, da pisci, ki se oglašajo predvsem iz vrst humanistov, ne razumejo, da ne gre za obsežno in splošno izvajanje univerzitetnega pouka v angleškem jeziku, ampak le ponuja možnost, da se slovenski raziskovalni in predvsem pedagoški prostor odpre tujim študentom in profesorjem. …

Raziskovalci in visokošolski predavatelji smo to možnost večinoma težko pričakovali, saj zaradi mednarodne vpetosti našega dela in internacionalizacije univerz po svetu izmenjava študentov in profesorjev v resnici poteka že vrsto let. Vendar se ta vrata, ki jih odpiramo tujcem v raziskovanju in učenju, tesno zaprejo, ko gre za formalno (in administrativno) priznavanje njihovega delovanja pri nas. To je v veliki večini primerov začasno (mednarodni projekti, magisteriji, doktorati, predavanja), zato so na nekaterih smelih fakultetah le (izjemoma) dovolili predavanja in zagovore v angleškem jeziku. Naj poudarim, da je zagovor doktoratov v angleškem jeziku pred mednarodno sestavljenimi komisijami, v katere sem bila večkrat povabljena, na tujih univerzah standardno pravilo. Tako je v velikih državah, kot je Brazilija, ali majhnih državah, kot sta Finska in Norveška, kjer se ob tem ne bojijo izgube svoje nacionalne identitete. Želijo si več izmenjav in obiskov odličnih tujih študentov – a ne zaradi »neoliberalističnega prodajanja« svojega znanja, kar UL očitajo celo ugledni kulturniki in novinarji (Delo, SP, 21. maja 2016), ampak za krepitev in plemenitenje svojega intelektualnega prostora. Trend v svetu nikakor ni vračanje k nacionalnim jezikom, kot menijo nekateri, saj so moje in izkušnje vrste kolegov s področja naravoslovnih in tehničnih znanosti ravno nasprotne. Prav tako je nedopustno, da procese internacionalizacije enačimo z izvajanjem bolonjske reforme v Sloveniji, kot v polemikah o noveli trdijo nekateri pisci, saj problemi te reforme izvirajo iz vrste drugih okoliščin. …

V tem prispevku sem skušala prikazati, da za internacionalizacijo akademskega prostora stojijo trdna vsebina ter realnost raziskovalnega in izobraževalnega procesa, resnični študentje in profesorji z imeni in nazivi, ki prihajajo k nam in mi k njim. A za zdaj še ob iskanju administrativnih ovinkov, da lahko omogočamo neustavljivi proces večje mednarodne vpetosti. Verjela pa bi, da so v Sloveniji fakultete, ki mednarodnih norm (še) ne dosegajo, ne razumejo in bi bilo zato treba preveriti kvaliteto dela nekaterih fakultet, česar se prav tako dotakne novela ZVIS, vendar ti členi niso predmet tega sestavka.

Ob tem se sprašujem celo, ali k tako burnemu nasprotovanju nekaterih profesorjev slavistike in drugih humanističnih ved ne pripomore le borba za ohranitev pomena svoje stroke, čeprav ga nihče ne zanika. Ob tako nerazumnih in nelogičnih argumentih proti noveli, kakršne zasledim v dnevnem časopisju, si dovolim celo zlobno pripombo, da ksenofobično izključevanje tujih študentov in profesorjev iz svojega »strokovnega prostora« morda odseva le nesposobnost komuniciranja v angleškem jeziku in strah za profesorski stolček. Vsekakor bi bilo treba v tem pogledu dodatno izobraziti tudi pedagoško osebje na univerzah.

Za konec naj citiram Josepha Henricha, profesorja človeške razvojne biologije z univerze v Harvardu (ZDA): »Naša sposobnost inovativnega mišljenja je povezana z velikostjo naših kolektivnih možganov, ti pa so odvisni od tega, koliko družbene norme ljudi spodbujajo k ustvarjanju, delitvi in novim kombinacijam idej in prakse.« S komentarjem, da internacionalizacija pospešuje tudi znanstveno ustvarjalnost ter krepi razvojni potencial in konkurenčnost Slovenije v svetu in da se je treba vprašati, v kateri fazi rasti so kolektivni možgani naše družbe.

Argumente nasprotnikov novele so predstavili na okrogli mizi Inštituta Nove revije:

Vlada je v zakonodajni postopek vložila Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, ki v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji. Na predlog so se kritično odzvali številni ustvarjalci, raziskovalci in izobraževalci. Odprta je že doslej široko podprta javna peticija Slavističnega društva Slovenije (zbranih že preko 8000 podpisov). Relevantne ugovore glede socialno-ekonomskih učinkov tega člena in celotne novele je podal tudi Visokošolski sindikat Slovenije.

Govorniki:
– prof. dr. Andreja Žele, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, predsednica Slavističnega društva Slovenije,
– prof. dr. Marko Jesenšek, prorektor Univerze v Mariboru,
– doc. dr. Zoran Božič, Univerza v Novi Gorici, predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Državnega sveta,
– prof. dr. Marko Marinčič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije.

Pogovor vodi prof. dr. Dean Komel, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko.