Video prikazuje nočno nebo v okoljih z različno stopnjo svetlobnega onesnaževanja. Po nedavno objavljeni mednarodni študiji The new world atlas of artificial night sky brightness | Science Advances (10. junij 2016) galaksije Rimska cesta ponoči ne more več opazovati kar ena tretjina človeštva, 60% Evropejcev in kar 80% prebivalcev Severne Amerike.

Glavni vzroki za svetlobno onesnaževanje v Sloveniji so (Vir: svetlobno onesnaževanje):

Prvi razlog je množična uporaba nezasenčenih svetilk. Čeprav živimo v visokotehnološki dobi, je delež tehnološko zastarelih in nezasenčenih svetilk v naši državi velik. Take svetilke pošiljajo precejšen del svetlobe naravnost v nebo. Zasenčene svetilke svetlobo koncentrirajo zgolj v tista območja, kjer je osvetlitev potrebna.

Z množično uporabo lahko povežemo tudi drugi vzrok, in sicer nestrokovno montažo svetilk. Zaradi površnosti izvajalcev je zaskrbljujoče veliko število svetilk postavljeno postrani, kar pomeni, da ne osvetljujejo samo tal, temveč tudi okolico.

Tretji problem je pretiravanje z razsvetljavo. Problem ni v pretiranem številu, temveč v moči osvetlitve. Pretiravamo predvsem pri osvetlitvi javnih površin in cest, v Evropi pa še posebej izstopamo po pretirani osvetljavi cerkvenih in ostalih kulturnih spomenikov. Če se odpravimo v sosednjo Avstrijo ali Nemčijo, vidimo, da so javne površine manj osvetljene kot pri nas, številne vasi pa sploh nimajo osvetlitve.

Četrti razlog je sama praksa vsesplošnega osvetljevanja. V Sloveniji se je uveljavilo prepričanje o nujnosti vsesplošnega osvetljevanja za vsako ceno, ne glede na smiselnost, stroške ali morebitne posledice, zato so mesta in naselja že dolgo osvetljena. V današnjem času poteka predvsem osvetljevanje podeželja, kar je posledica prenašanja urbanih vzorcev načina življenja na podeželje, in lažnega prepričanja, da več svetlobe pomeni večjo varnost. Ugotovimo lahko, da osvetljevanje in kriminal naraščata premo sorazmerno, namreč več svetlobe daje le navidezno večjo varnost, v bistvu pa pride kriminalcem prav, saj se na svetlem bolj suvereno in učinkovitejše lotijo svojega posla.

Peti razlog so osvetljeni reklamni panoji. V Sloveniji smo priča nekontroliranemu postavljanju reklamnih panojev brez omejitev. Oglaševalci še naprej postavljajo nove, in sicer pod pretvezo, da moramo doseči evropski nivo. Najhujši so t. i. »jumbo plakati«, postavljeni ob avtocestah, saj v tako okolje zaradi varnosti prometa enostavno ne spadajo. Poleg tega ti panoji tudi posegajo v značilnosti slovenske pokrajine, ki naj bi jo reklamirali, a jo v bistvu uničujemo.

Šesti razlog je slaba razsvetljava, ki onesnažuje okolje, in je posledica neznanja in primanjkovanja ljudi, ki imajo znanje na tem področju. V večjih slovenskih mestih se profesionalno ukvarjajo s tem samo nekatera podjetja in posamezniki. Občine bi morale investirati v podjetja, ki se s tem ukvarjajo, da bi izboljšali kakovost in zmanjšali škodo. Morali bi tudi uvesti zakon, da bi nepravilno in škodljivo razsvetljavo denarno kaznovali, s čimer bi zmanjšali število samostojnih urejanj in postavljanj škodljivih razsvetljav.

Sedmi razlog je odsotnost ukrepov varstva okolja na področju zunanje razsvetljave. Zaradi pomanjkanja ukrepov Slovenija postaja ena svetlobno najbolj onesnaženih držav v Evropi. Umetna svetloba je polutant, ki v nasprotju s hrupom in emisijami vpliva na zelo velika področja v državi, zato bi tej posebnosti morali biti prilagojeni ukrepi.

Osmi razlog so velika urbana področja, kot so Ljubljanska kotlina, Maribor in Obala. V Sloveniji ravno ta območja največ prispevajo k svetlobnemu onesnaženju. Res pa je, da precejšen del umetne svetlobe dobimo tudi iz sosednjih držav.

Nadzora nad svetlobnim onesnaženjem s strani državnih in lokalnih inštitucij pri nas ni. Oddelek za fiziko in matematiko je ministrstvu za okolje in prostor že leta 1995 dal poročilo o svetlobnem onesnaževanju pri nas, a storjeno ni bilo nič.

V primeru, da bo Slovenija nadaljevala s trendi takšnega onesnaževanja in z uporabo nezasenčenih svetilk, astronomska opazovanja že naslednje desetletje ne bodo več možna. Za državo je pomembno dejstvo, da je nočno nebo del naše naravne dediščine, zato ga ne smemo uničevati. (Vir: svetlobno onesnaževanje)