Vabilo na javni posvet
Civilnodružbeni monitor etike v znanosti
v četrtek 27. 10. 2016 ob 19h
v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana)

dodatne informacije o dogodku —

Zadnja leta je našo znanstveno skupnost zaznamovalo kar nekaj medijsko odmevnih afer, ki so nekatere akademske inštitucije in posameznike postavile na naslovnice časopisov. Raziskovalci in profesorji, ki v aferah niso bili udeleženi, so ob tem upravičeno opozarjali, da tovrstna medijska izpostavljenost škoduje ugledu celotne znanstvene sfere, kar se najbolj pozna v upadanju količine javnih sredstev, ki so na voljo za raziskovanje.

Kljub temu, da afere zmanjšujejo ugled znanosti v Sloveniji, je po drugi strani povsem jasno tudi, da brez močnega javnega pritiska, nujno potrebnih sprememb v domači akademsko-raziskovalni skupnosti ni mogoče izvesti. Afere so se namreč paradoksno izkazale za enega redkih mehanizmov, ki je skupnost prisili, da se resno sooči s svojimi težavami in jih poskuša razrešiti. Vendar je postranska škoda, ki jo je ob tem deležna celotna znanstvena sfera, zelo velika.

V sprejeti strategiji razvoja znanosti 2011-2020 je med drugim določeno, da moramo tudi v Sloveniji ustanoviti častno razsodišče za področje znanosti. Pretekla leta je bilo o tej tematiki izvedenih že nekaj javnih posvetovanj, a je pri tem tudi ostalo.

Sodelavci Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti se že vrsto let trudimo, da s svojimi komentarji in javnim delovanjem opozarjamo za probleme, ki jih zaznamo na področju najširše povezanem z znanostjo v Sloveniji, in ob tem poskušamo tudi konstruktivno podajati svoje predloge rešitev in izboljšav.

Svojo neformalne dejavnosti, ki jih v okviru Kvarkadabre gojimo že vrsto let, želimo sedaj nadgraditi. Vzpostaviti nameravamo civilnodružbeni monitor etike v znanosti, ki bi predstavljal okvir za odprto konstruktivno razpravo o najrazličnejših vprašanjih, ki se kakor koli navezujejo na področje znanosti. Cilj je vzpostaviti mehanizem za opozarjanje na težave, še preden se te prelevijo v medijsko odmevne afere.

Z javnim posvetom nameravamo preveriti, ali je v akademsko-raziskovalni skupnosti dovolj velik interes in zanimanje za vzpostavitev takšne oblike izmenjave informacij in argumentov. Na posvetu bi se pogovorili o mehanizmih delovanja takšnega civilnodružbenega monitorja etike in tematikah, ki bi jih bilo dobro čimprej obravnavati.

Etika znanosti nikakor ne sme biti le domena od realnosti pogosto odmaknjenih etičnih komisij, ampak živa argumentirana razprava o ključnih vprašanjih, ki jih na vseh nivojih odpira ukvarjanje z znanostjo.

Pobudniki posveta: Luka Omladič, Sašo Dolenc in Urša Opara Krašovec.

logo-unesco-slovenijaPomoč pri organizaciji: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.

Facebook: Potrebujemo civilnodružbeni monitor etike v znanosti?

Deli

11 KOMENTARJI

      • Seveda. Da ne rabimo tovrstnega telesa, saj bi v naših razmerah prej ali slej postalo podaljšana roka škodljivega znanstvenega establišmenta, ki si deli denar.

        • kako naj bi establishent zadevo izkoristil, ce v zadevi ne bo udelezen (ali se ti zdi, da pac establishment vedno najde pot)? pa btw, vcasih je tezko ugotoviti, kdo je establishment in kdo ne (debata o slovenscini…)…

  1. V bistvu ne razumem, kaj naj bi tocno civilnodružbeni monitor etike v znanosti predstavljal, in KDO bi ga predstavljal? Ali predlagate, da bi prislo do “spin-offa” kvarkadabre, ki bi se ukvarjal z etiko znanstvenih raziskav IN etiko znanstvenega obnasanja? Kako naj bi se monitoring izvajal, in ce bi prislo do zaznave eticno vprasljivih zadev, kako bi se zadevo obravnavalo? Imate pripravljen bolj konkreten dokument?

    Kar se tice znanosti in denarja, moje mnenje je, da afere nimajo neposredne povezave s podelejavnjem denarja, gre za to, kdo ima vecjo moc med ministri (in to je vse). Problem v nizanju veljave znanosti v druzbi je drugje, na primer v tem, da je znanosti v javnosti omejena na periferijo (Ugriznimo znanost je kul oddaja, ampak dokler se v dnevniku, odmevih itd ne bo obravanalo druzbenih problemov z znanstvenega vidika in dokler se znanosti sploh ne bo obravnavalo, bo sranje cedalje vecje). Znanstveniki se bodo morali sprijazniti (podobno kot zdravniki itd), da je v demokraciji cas avtoritet minil, vsak lahko pobrska po spletu in postane ekspert, kar pomeni, da to, da se ti ukvarjas z neko tematiko 20 let in jo poznas do obisti, nima vec nobene veljave. Edina resitev je, da se javnosti ves cas predstavlja nove ugotovitve znanosti in predvsem njene vplive na druzbo… to bi pa moralo biti tudi v interesu druzbe same.

    Dvomim, da se lahko prepreci, da neka neeticna aktivnost postane afera, ce jo obravanava nek civilnodruzbeni monitor, kvecjemu se bo zadeva hitreje prelevila v afero. Razen, ce se predstavljate, da lahko monitor ucinkuje preventivno (jaz si ne)?

    • Hvala Anže za komentar in razmislek. Osnovna ideja je, da bi vzpostavili odprt prostor za argumentirane razprave o temah, ki se tičejo znanosti. Ne nameravamo podajati dokončnih sodb s stališča avtoritete, ampak zbirati in urejati argumente. Kako konkretno bi to potekalo, je zaenkrat še odprto. Šlo bi pa bolj za dodatek/nagdradjo k Kvarkadabri in ne spin-off.

      • Kvarkadabra je že sedaj ‘odprt prostor za argumentirane razprave o temah, ki se tičejo znanosti’, ampak to je to. V nekaterih primerih novinarji povzamejo tukajšnje analize, večino časa pa smo echo chamber.

        Vprašanje Sašo: kaj je cilj?

  2. Močno podpiram pobudo ustanovitve neformalnega civilnodružbenega monitorja etike v znanosti! Odlično oziroma kar nujno potrebno bi bilo začeti z razpravo in iskanjem poti k rešitvam, kajti ob medijskih škanadalih le završi, prinesejo (če sploh) le ad-hoc obljube, rešitve. Kmalu pa zopet vse skupaj utone v pozabo ali pa izbruhne kot nova afera.

  3. Ok, telo za monitoring. In kaj se bo zgodilo, če to telo izda za nekoga negativno mnnenje? Dotični se ne bo mogel habilitirati? Ali kako drugače? Ali bo pač samo javna etiketa, da prof.dr. XXX v določenem primeru ni ravna etično in moralno? Ali, da je UL ravnalo neprimerno v primeru tistega doktorata (kot da že ni dovolj medijski pogrom dela znanstvenega establišmenta nad doktorantko…)

    Zadeva kar kliče po zlorabah. Mislim, da tovrstnih organov ne potrebujemo in da v ničemer ne morejo izboljšati situacije.

  4. Sledila sem razpravam o častnem razsodišču, kakšnih bolj oprijemljivih načrtov nisem slišala, jasno pa je, česa ne bodo mogli oz. želeli izvesti. In tam bi bilo dobro, da nastopi nekdo drug.

    Zelo verjetno organ ne bo razsodišče, ker ne bodo pripustili ali zakonodajno ni mogoče, da nekdo tretji odloča o posledicah – habilitacije, zaposlitve, neetično/nezakonito pridobljene točke…
    Za hujše kršitve (mobing, plagiati) sicer obstajajo instance, ki pa se redko uporabljajo (zaradi strahu pred posledicami). Medijske zgodbe pa premnogi vidijo kot medijski linč, čeprav mnogim drugo ne ostane…

    Po teh nekaj razpravah in mojem dvomu, da se bo ta organ ustrezno financiral in kadroval (verjetno častna funkcija), se mi zdi, da se bo oblikoval svet modrecev in modrinj (?), katerih delovanje bo postalo ritualizirano. Komentarji in pripombe na teh posvetih ter prakse, razkrite v medijih, kažejo, da mnogim ni jasno ali si zanikajo, katere vse prakse so neetične, kako pogosto se dogajajo. Prav tako imajo iluzije, da ljudi ni strah teh praks prijaviti ali govoriti javno o njih, kadar so sicer pravno nesporne.

    Najprej je potrebno imeti dober popis stanja, recimo s pomočjo ankete, in možnost, da vsi pedagogi in raziskovalci anonimno in anonimizirano podajo svoje zgodbe. To bi verjetno tudi bilo medijsko odmevno, ampak za moje pojme vredno…

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here