Na spletnih straneh MIZŠ je bil 30.9.2016 objavljen Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0. Razdelili bodo 10 mio. €, 8 mio. EU kohezijskih sredstev in 2 mio. € iz našega proračuna.

V Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 piše, citiram: “Spodbude bodo namenjene raziskovalnim projektom z namenom povezovanja med akterji v trikotniku znanja, pri čemer bodo izhodišča potenciali posameznega raziskovalca in njegovih prebojnih idej.

Izbor projektnih predlogov bo potekal na podlagi 4 meril (Ocenjevalni list): 1 – komplemementarnost ideje s področjem raziskovanja programske skupine in gospodarskega subjekta (35 točk), 2 – A3 točke pogramske skupine (20 točk), 3 – kvalitete raziskovalca (20 točk) in 4 – zaposlitve raziskovalca na dan objave razpisa (5 točk).

Torej, poudarek ni ocena prebojnosti ideje mladih temveč komplementarnost le te s programsko skupino in gospodarskim subjektom. Tudi potencial mladih ni v izhodišču ocenjevanja, zelo pomembno je koliko A3 točk že ima ARRS programska skupina, ki bo kandidata, kandidatko zaposlila.

Nenavadno, a projekt bo ocenjen kot uspešen, če bo raziskovalec_ka zaposlen_a za čas izvajanja projekta in če programska skupina poveča A´točke, citiram: “Rezultat operacije je uspešna izvedba raziskovalnega projekta v splošno korist, ki vključuje sodelovanje z gospodarskim subjektom in zaposlitev raziskovalca v raziskovalni organizaciji za polni delovni čas v obdobju od 1. 6. 2017 do 31. 5. 2020. Uspešna izvedba raziskovalnega projekta pomeni doseganje kvantitativne ocene A’ točk SICRIS programske skupine, kar je najmanj v enaki vrednosti, kot jih je imela programska skupina ob datumu roka za oddajo vlog na ta javni razpis (7. 12. 2016). Uspešnost izvedbe mora biti dosežena najkasneje 12 mesecev po zaključku operacije (31. 5.2021).”

Torej, doprinos h karierni poti oziroma opolnomočenje mladega raziskovalca_ke ni merilo uspešnosti »operacije«. Prav tako ni pomembno, če bo po zaključku projekta, ali vsaj leto za tem, raziskovalec_ka zaposlen_a. Tudi vrednotenje prenosa znanja na gospodarski subjekt oziroma doprinosa k “povezovanju med akterji v trikotniku znanja” po izteku projekta ni izpostavljeno merilo uspešnosti.

Naj komentiram še posebno sporno MERILO 2, ki naj bi ocenilo usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije, prinese 20 od 80-ih točk.

merilo-2

Do 20 točk prispeva k oceni kar ocena A3 programske skupine, ki naj bi zaposlila raziskovalca oziroma raziskovalko. Že dolgo vemo, da A3 točke niso preverjene in da ne odražajo družbeno-ekonomske relevance programske skupine na katero se Merilo 2 sklicuje. A3 točke so le vsota vseh finančnih prilivov programski skupini izven ARRS, npr. sredstva iz gospodarstva, ministrstev, evropska sredstev itd, pri tem ni razlike med sredstvi pridobljenimi z izvajanjem servisne dejavnosti (npr. umerjanje instrumentov po standardih) in sredstvi, ki so plod raziskovalnega dela za gospodarstvo oziroma za družbo. Merilo 2 tudi ne upošteva dejstva, da so programske skupine različno velike. Popolna neumnost je primerjati točke A3, ki jih je zbrala skupina s 5-imi člani s točkami A3 skupine s 50-imi člani! Poleg tega so tudi sredstva (FTE-ji) dodeljena programskim skupinam zelo različna. Programska skupina z dvajsetimi raziskovalci ima lahko 1 FTE ali pa 5 FTE-jev programskih sredstev, logično bi bilo pričakovati, da bi skupina, ki je bolj podprta s programskim financiranjem morala ustvariti več, se pravi tudi več sodelovanja z gospodarstvom!

Vsi omenjeni nesmisli oziroma neumnosti povezane z vrednotenjem družbeno-ekonomske relevance na osnovi točk A3 izvirajo iz Pravilnika ARRS, ki je bil prenovljen in objavljen letos poleti v Uradnem listu RS št 52/16. Ironija je, da je tudi Usmerjevalna skupina, ki jo je v januarju l. 2015 imenoval direktor ARRS, prav z namenom, da pripravi izhodišča novega pravilnika, razpoznala A3 točke kot neprimerne ter predlagala spremembe vrednotenja A3. S priporočili Usmerjevalne skupine so se 24. 4. 2015 seznanili in strinjali tudi člani ZSA ARRS in UO ARRS, a A3 točke so ostale nespremenjen tudi v novem Pravilniku, ki je bil izoblikovan konec leta 2015 in potrjen julija 2016.

Nadalje, tudi vezava razpisa na programske skupine kaže tudi diskriminatornost razpisa, navajam: “Na javni razpis se lahko prijavijo javne raziskovalne organizacije v Republiki Sloveniji ter druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno dejavnost v obliki raziskovalnih programov sofinanciranih s strani ARRS, in ki niso ustanovljene po ZGD (v nadaljevanju: prijavitelji).” Torej raziskovalne skupine, ki nimajo programskega financiranja ne morejo sodelovati, pa čeprav odlično sodelujejo z gospodarstvom ali pa celo delujejo v gospodarskih družbah in tesno sodelujejo s skupinami na JRO-jih.

Morda je za tako slabo pripravljen razpis kriva le nesposobnost pripravljavcev razpisa, morda malomarnost, lahko pa je naslov le krinka, zadaj pa namera zagotoviti ARRS programskim skupinam svežo (prekarno) delovno silo. Nedvomno nesmisli Merila 2 izhajajo iz Pravilnika ARRS. Zamera gre predvsem vodstvu agencije, ki je pod krinko transparentnosti in demokratičnosti znanstveno skupnost pozival k sooblikovanje novega Pravilnika. Sodelovali s(m)o »deležniki« in širša javnost, a s tem le tratili čas, saj tudi usklajeni predlogi niso bili upoštevani. Sodelovanje tristo raziskovalcev in 62 delovnih dni Usmerjevalne skupine ter organizacija več posvetov pomeni kar nekaj zapravljenih FTE-jev, kar je še posebej sporno, če se nič ne zgodi. Ob vsem »rom-pom-pomu« pa ARRS ne upošteva niti tistih obljub in zavez, ki jih objavi na spletnem portalu oziroma v medijskih objavah. Zanimivo, da ob tem ostajajo ostajajo tiho tudi člani Usmerjevalne skupine – pomembni deležniki.

Razpis ni skladen s kohezijskim programom in krši načelo zagotavljanja enakih možnosti zato nas lahko upravičeno skrbi, da bo potrebno 8 mio. € kohezijskih sredstev vrniti zaradi nenamenske porabe. Kdo bo v tem primeru prevzel odgovornost?


Kdo bo obrazložil mladim, da tudi sredstva tega razpisa niso namenjena graditvi njihove samostojne karierne poti?